Varstvo osebnih podatkov: kako to, da lahko javnost prosto dostopa do podatkov o kupcih nepremičnin?

Ko zrasejo novi stanovanjski kompleksi, javnost ponavadi najbolj zanima dvoje: koliko stanejo posamezne stanovanjske enote in kdo je imel pod palcem dovolj, da si je to lahko privoščil – sploh če gre za znane osebnosti.

Tako je kmalu po uradni otvoritvi stanovanjskega kompleksa Palais Schellenburg v javnost pricurljalo, da naj bi stanovanja v njem kupili košarkarski superzvezdnik Luka Dončić, balkanska glasbena legenda Dino Merlin, nekdanji olimpijec Rok Drašler in še kdo, v elitnem Šumiju pa so se med drugim naselili sin nekdanjega direktorja Elektra-Slovenija in nečak nekdanjega slovenskega predsednika Tine Türk, sin nekdanjega lastnika Kanala A Peter Polič in sin nekdanjega prvega človeka založbe DZS Vito Petan.

Toda kako gre to, da so vse te informacije javne, v kontekst uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki naj bi med drugim ščitila tudi naslov posameznika in njegove podatke o lokaciji? Nenazadnje je povsem mogoče, da bodo posamezniki na naslovih oziroma v stanovanjskih kompleksih, v povezavi s katerimi so bili omenjeni v medijih, tudi živeli. 

Na Odvetniško družbo Neffat smo se zato obrnili z vprašanjem, ali so podatki o kupcih stanovanj, ki so lahko javni, sploh povezani z GDPR-jem ali to ureja kakšen drug zakon, in kako gre to skupaj s posameznikovo pravico do zasebnosti.

Načelo javnosti je pomembnejše od pravice do zasebnosti

V Odvetniški družbi Neffat pravijo, da je vprašanje javnosti, iskalnih parametrov in dostopa do osebnih podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami urejeno z aktualnim zakonom o zemljiški knjigi in posredno z aktualnim Pravilnikom o zemljiški knjigi.

V zakonu o zemljiški knjigi je načelo javnosti zemljiške knjige močno naglašeno: že v prvem členu je določeno, da je zemljiška knjiga javna knjiga, v četrtem členu pa dodatno poudarjeno, da je prvo temeljno načelo načelo javnosti. 

To v praksi pomeni, da je dostopnost ključnih informacij iz zemljiške knjige za javnost pomembnejša od posameznikove pravice do zasebnosti, saj lahko posameznik, ki se zanima za nakup nepremičnine, s pomočjo podatkov o lastnikih, dolžniških razmerij in podobno ugotovi, ali je nepremičnina prosta hipotek itd.

Morda vas zanima tudi:

• Kako visok je lahko zid, k ga postavimo na meji s sosedovo parcelo?
• Slovenci ne želijo najemati stanovanj prek agencij

A kljub zgoraj navedenemu, nadaljujejo pri odvetniški pisarni, se je zakonodajalec zavedal možnih zlorab podatkovnih baz zemljiške knjige, zato je v 199. členu omenjenega zakona omejil dostop do osebnih podatkov.

To je storil tako, da določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično mogoč.

Poleg tega pa nihče nima pravice do dostopa do podatkov na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini.

Izjeme, ki omogočajo takšen vpogled, je zakonodajalec omejil samo na upnika, državni organ, notarja ter samega imetnika pravic in še te pod zakonsko določenimi pogoji.

Podatki o stalnem ali začasnem prebivališču niso javni

Zakonodajalec je tudi omejil iskalne parametre na samo tri, in sicer, po identifikacijskem znaku ali ID nepremičnine, po ID izvedene pravice ali pravnega dejstva in po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka. V nadaljevanju obravnavani člen Pravilnika določa, da je izpis podatkov omejen izvoz samo na format PDF ter tako izključuje API povezave.

"Če ne spadamo pod zgoraj navedene štiri izjeme, je tako nerealen scenarij, da vnesemo ID nepremičnine za vse slovenske nepremičnine z namenom, da ugotovimo, koliko nepremičnin ima posamezna oseba, takšen podatek nam tudi ne bi povedal, kje ima ta oseba stalno ali začasno prebivališče," pravijo pri Neffatu. 

Zaradi omejitev dostopa in dostave podatkov v PDF formatu je jasno tudi, da ne gre za odprte podatke, ki so namenjeni za ponovno uporabo.

Pri odvetniški pisarni so dodali, da so nekateri za pretiran poseg v zasebnost imeli tudi dostopnost javnosti do AJPES-ovega poslovnega registra.

Toda iskalni parametri za zemljiško knjigo so v primerjavi s tem še vedno izjemno omejeni in konzervativni, saj AJPES omogoča tudi iskanje po fizičnih osebah, po parametrih, kot so ime, priimek, EMŠO, davčna številka, naslov in tuji naslov.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord