Evropska komisija (EK) je objavila pregled izobraževanja in usposabljanja za 2022, ki predstavlja številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja po celotni Evropski uniji (EU).

Diplomantov je vse več

Število diplomantov v Sloveniji se je povečalo na vseh področjih visokega šolstva, kaže pregled. Delež tistih s terciarno izobrazbo med ljudmi, starimi od 25 do 34 let, je s skoraj 48 odstotki precej nad 45-odstotnim ciljem na ravni EU-ja, dogovorjenim v okviru evropskega izobraževalnega prostora, in se še zvišuje. Povprečje EU-ja je bilo po podatkih za 2021 pri 41 odstotkih.

Relativno malo izpisa iz šol

Delež učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, v Sloveniji znaša le 3,1 odstotka in je precej pod povprečjem EU-ja (9,7 odstotka). Cilj na ravni EU-ja je delež, nižji od devetih odstotkov.

Sorodna novica V Svizu opozarjajo na vse večje pomanjkanje učiteljskega kadra

Kronično pomanjkanje učiteljev

Mladi so na področju digitalnih spretnosti uspešni, vendar se Slovenija spoprijema s pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, po drugi strani tudi ugotavlja poročilo.

Mladi Slovenci dosegajo dobre rezultate pri osnovnih spretnostih, vendar še vedno obstajajo razlike med dečki in deklicami ter med otroki, rojenimi v Sloveniji, in otroki priseljencev. Slovenija se prav tako spoprijema z vse večjim pomanjkanjem učiteljev na vseh ravneh izobraževanja, kaže poročilo.

Podpovprečno v vrtce

Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo se še naprej povečuje in je že tik pod povprečjem EU-ja, ki je pri 93 odstotkih. Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju se izboljšuje, vendar ranljive skupine potrebujejo podporo pri izpopolnjevanju in preusposabljanju, menijo pri Evropski komisiji.

Pregled izobraževanja in usposabljanja meri napredek držav pri doseganju ciljev na ravni EU-ja iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju v povezavi z uresničevanjem evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030). Pregled vsebuje analizo na ravni EU-ja in 27 poročil za posamezne države.

Letošnja izdaja prvič vsebuje tudi povsem nov kazalnik na ravni EU-ja, ki služi kot širše merilo pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU-ja. Novi kazalnik uporablja kombinirano merilo nizkih izobraževalnih dosežkov.

Merjenje bralne, matematične in naravoslovne pismenosti

Namesto osredotočanja na nizke dosežke pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti ločeno zajame nizke dosežke v vseh treh kategorijah skupaj. Na ravni EU-ja so povprečni deleži 15-letnikov z nizkimi dosežki pri bralni pismenosti pri 22,5 odstotka, pri matematični pismenosti pri 22,9 odstotka in pri naravoslovni pismenosti pri 22,3 odstotka. Vsi ti so višji kot povprečni delež 15-letnikov z nizkimi dosežki v vseh treh domenah kombinirano, ki znaša 13 odstotkov.

Za nekatere države je kombinirani kazalnik po pojasnilih Evropske komisije ugodnejši z vidika primerjave s povprečjem EU-ja, za nekatere manj. Slovenija se uvršča med države, kjer je kombinirani kazalnik nizkih dosežkov glede na socioekonomski status z 10,5 odstotka ugodnejši, kot če gledamo posamezne domene ločeno, še navaja poročilo.