Preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo poteka zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Predlog določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju ZZZS-ju vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju bodisi v delnicah. Določa tudi, da se zavarovancem Vzajemne izplačajo njihovi deleži oz. da dobijo delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ZZZS in zavarovanci na dan 31. december 2023.

"Tako se bodo uredila premoženjskopravna razmerja med vsemi tremi deležniki. Več kot 700.000 zavarovancem Vzajemne se bo omogočila pridobitev svojega deleža v Vzajemni, in sicer v obliki delnic oz. izplačil deležev pod določenimi pogoji. Obenem se ustanovitelju Vzajemne pripozna njegov ustanovitveni vložek, prav tako se po preoblikovanju omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne," je v četrtek povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Sorodna novica Strah med delavci Vzajemne: Govorite o solidarnosti, nas pa želite uničiti

Izplačilo zavarovancev

Zavarovanci bodo po predlogu prejeli vrednost svojega premoženja, ki ga imajo pri Vzajemni, če njihovi nominalni deleži ne bi presegli 70 evrov. "Proučili smo stroške, ki bi jih imetniki imeli v povezavi s trgovalnim računom za imetništvo delnic, in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic," je pojasnil minister in dodal, da je cilj zakona zavarovati interese vseh deležnikov.

Andreja Kert je v imenu Svobode povedala, da se strinjajo s cilji in namenom zakona. Glede tega, da morajo zavarovanci, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov, v 15 dneh sporočiti, ali želijo, da se jim delež izplača, pa predlagajo razmislek o obratni poti. "Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, preostalim pa se delež izplača," je navedla.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je ocenil, da je predlog "pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri končevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju". Kot koalicija so se zavezali njegovi ukinitvi, je spomnil. Soniboj Knežak pa je v imenu SD-ja opozoril, da bo treba nekatere rešitve v zakonu premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi.

V SDS-u po besedah Suzane Lep Šimenko dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem glede transparentnosti preoblikovanja. Menijo, da je predlog lahko sporen z vidika skladnosti z ustavo, saj določa prisilno preoblikovanje in jemlje pravico odločanja skupščini Vzajemne ter tako posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Po njihovem mnenju od družbe po preoblikovanju ne bo ostalo praktično nič.

V NSi-ju so po besedah Jerneja Vrtovca ocenili, da gre pri predlogu za prestavljanje iz ene košare v drugo: "To bodo ljudje namesto pri plačevanju položnic občutili pri svoji plači." V obravnavi bodo imeli v NSi-ju pred očmi predvsem člane Vzajemne oz. zavarovance, da dobijo čim več, ter to, da Vzajemna obstane. Glede oblikovanja rešitev je napovedal, da bodo v nadaljnjem postopku vlagali dopolnila.

Dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju

DZ je na seji s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki ga je predlagala vlada, in predvideva prenos višješolske prijave prek enotnega visokošolskega sistema za vpisovanje oz. spletnega portala eVŠ. Prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje bo tako še bližji uporabnikom.

Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde je temeljni cilj predloga zakona prenos prijave na spletni portal eVŠ. Kot je pojasnil, je vpisovanje v višje šole do zdaj potekalo zelo sporadično po posameznih srednješolskih centrih, ker so višje šole vezane na te centre, zato tudi ni bilo jasnega pregleda.

Z dopolnitvami zakona bo po njegovih navedbah poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje in bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom. Vpisovanje v višje šole bo preglednejše in jasnejše, veliko manj se bodo pojavljala kakšna odstopanja ali pa kršitve, kar se je včasih dogajalo z ročnimi vnosi. Hkrati pa bo sistem zaznaval tudi predavatelje v teh šolah, ali imajo ustrezno akreditacijo za opravljanje pedagoškega dela.

Podporo zakonu so napovedali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. Zakon po mnenju poslanca SD-ja Damijana Zrima prinaša enoten elektronski postopek vpisa za vse študente na terciarni ravni izobraževanja in prispeva k nadaljnjemu razvoju višjih strokovnih šol. Poslanka Levice Tatjana Greif meni, da bo z vpisom prek eVŠ-ja, ki ga že uporablja visoko šolstvo, višje strokovno izobraževanje dobilo enoten prijavni postopek, ki hkrati znižuje administrativna bremena vseh deležnikov.

Poslanka Svobode Jožica Derganc je poudarila, da v stranki pozdravljajo vsakršno zmanjševanje administrativnih ovir in tako povečanje učinkovitosti pri javnih postopkih za študente.

Poslanec SDS-a Franci Kepa je izrazil pričakovanje, da bo ta delna digitalizacija višješolskega prostora zares zaživela oziroma da bodo predlagane spremembe olajšale določene postopke študentom in tako odpravile nepotrebno birokratizacijo.

V NSi-ju so po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič prepričani, da so mladi, ki so navajeni vse storitve opravljati prek spleta, v digitalni dobi pravzaprav pričakovali tak zakon, ki je v današnji dobi nekaj samoumevnega, zato so napovedali podporo.

V dvojezične šole tudi otroci s posebnimi potrebami, ki ne živijo na narodnostno mešanem območju

DZ je sprejel novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Po novem se bodo lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oz. dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, usmerili tudi otroci, ki prebivajo zunaj narodnostno mešanega območja.
Vladni predlog novele, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, so poslanci danes potrdili s 77 glasovi za in nobenim proti.

Kot je na seji pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Felda, zdaj veljavni zakon onemogoča, da bi se lahko otroci s posebnimi potrebami vključili v šole s prilagojenimi in posebnimi programi na narodnostno mešanem območju, če živijo zunaj tega območja. Po novem pa bodo imeli tudi tisti starši, ki živijo bodisi začasno bodisi stalno zunaj narodnostno mešanega območja, možnost vpisati svoje otroke v šole na narodnostno mešanem območju.
Zakonsko besedilo v noveli namreč določa, da se lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, usmerijo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki imajo stalno oziroma začasno prebivališče zunaj narodnostno mešanega območja.

V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti predlog novele podpirajo. Ferenc Horvath je v imenu poslanske skupine poudaril, da se bo z novelo olajšalo usklajevanje družinskega življenja tudi družinam, ki imajo stalno bivališče zunaj narodnostno mešanega območja, vendar želijo starši zaradi službenih obveznosti ali iz drugih razlogov svoje otroke vpisati v šolo v Lendavo.

Po njegovih besedah je predlog zakona nastal na podlagi večletnih pozivov Dvojezične osnovne šole II Lendava, madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter Občine Lendava. Horvath se je zahvalil vladi, da je končno uslišala njihove predloge in želje, ter ministrstvu, da je predlagane rešitve uskladilo z več deležniki. Obenem pa je omenil, da je na tem področju odprtih še več vprašanj, med njimi tudi možnost obiskovanja dvojezične osnovne šole za tujce.

Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarili, da novela omogoča lažje usklajevanje družinskega življenja, in sicer predvsem tistim družinam z otroki s posebnimi potrebami, ki živijo zunaj narodnostno mešanega območja, a starši na tem območju delajo ali pa je ta šola bližje njihovemu domu. Omenili so tudi, da rešitev v noveli zagotavlja večjo smotrnost izvajanja tovrstnih programov na dvojezičnih šolah in zmanjšuje nevarnost njihove ukinitve. Tako so Vera Granfol (Svoboda), Damijan Zrim (SD) in Tatjana Greif (Levica) napovedali podporo noveli.

V poslanski skupini NSi-ja stališča niso predstavili. V največji opozicijski stranki, SDS-u, pa po besedah njihovega poslanca Francija Kepa novelo podpirajo, in sicer tudi glede na dejstvo, da je prišel "od lokalnih skupnosti, torej tistih, ki poznajo stanje na terenu in se v praksi spoprijemajo z izzivi". Opozoril pa je na težavo odsotnosti prehodne ureditve, s čimer da se pojavi vprašanje glede začetka učinkovanja zakonske ureditve in vprašanje ureditve dokončanja že začetih postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.

Predsednica odbora DZ-ja za izobraževanje, znanost in mladino Mirjam Bon Klanjšček (Svoboda) je sicer na današnji seji dejala, da je zakonodajno-pravna služba DZ-ja v razpravi na odboru izrazila pomislek o odsotnosti prehodnih določb. Predstavnik predlagatelja pa je po njenih besedah pojasnil, da tovrstne določbe niso potrebne, saj bo vključitev otrok v ustrezne prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe mogoča takoj po prejemu odločbe o usmeritvi, ne glede na potek šolskega leta.

Novela bo začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu.