France Vurnik je bil širok človek z izjemnim znanjem in poznavanjem slovenske in svetovne književne in gledališke ustvarjalnosti. Pravzaprav pa kar pripadnosti vsemu, čemur je posvečal pozornost, intimno vsekakor poeziji.

Za delo v radijski kulturni redakciji je Vurnik leta 1966 prejel Tomšičevo nagrado.Foto: NUK/Marjan Kukec
Za delo v radijski kulturni redakciji je Vurnik leta 1966 prejel Tomšičevo nagrado.Foto: NUK/Marjan Kukec

Objavil je dve pesniški zbirki z naslovoma Pred zidom in onkraj leta 1969 in Vsegazavedanje leta 1972. To so pesniški razmisleki o bivanjskih in moralnih vprašanjih, zaznamovani s časi in kraji otroštva in tradicije. Ali kot je sam zapisal: "Še vedno pri začetkih, / ugreznjenih v ponorih spomina / z novimi obrazi iz časa v čas."

Drugo področje velike Vurnikove pozornosti je bilo gledališče, ki ga je kot kritik spremljal vse od mladosti, tako za radijske poslušalce kot za bralce časopisov in revij. Leta 1984 je gledališke ocene zbral v knjigi Odmevi iz parterja. Gledališki in književni kritik je bil zadnja štiri leta pred upokojitvijo, do leta 1995, direktor Radia Slovenija.

Predvsem pa je bil France Vurnik, po rodu iz Radovljice, izjemen snovalec literarnih oddaj in tudi radijskih iger Radia Slovenija. V arhivu so shranjeni številni Literarni večeri, Literarni portreti in druge oddaje o slovenskih, južnoslovanskih in ruskih književnikih, ki jih je tudi prevajal, imel pa je izjemen čut za dramaturgijo oddaj in učinkov, ki jih ponuja radijski medij. Rojstni dan je Vurnik praznoval dan pred Prešernovim.