Vojna, pravi on, ima v svojem arzenalu veliko števil:
dva sorodnika – eno vrečo s kostmi,
tisoč tristo petindevetdeset dni ...

Katerina Kalitko (1982). Foto: Wikipedia
Katerina Kalitko (1982). Foto: Wikipedia

Ukrajinska pesnica Katerina Kalitko se je rodila leta 1982 v Vinici. Diplomirala je iz političnih ved in novinarstva. V ukrajinskih literarnih revijah, časnikih in na spletu redno objavlja pesmi, kratke zgodbe, literarne kritike in prevode. Slovenci smo se z njo seznanili leta 2016, ko je gostovala na festivalu Vilenica in celo prejela nagrado kristal Vilenice. Že naslednje leto je prejela tudi ameriško nagrado Josepha Conrada. Doslej je napisala osem pesniških zbirk, med njimi je tudi Mučilnica. Vinograd. Dom, za katero je leta 2014 prejela priznanje za najboljšo ukrajinsko knjigo. Pesmi Katerine Kalitko je prevedla Andreja Kalc.

Literarni nokturno - Katerina Kalitko: Silhuete

Kako pišem?
Pišem v cirilici, z desno
roko, po drugi uri ponoči

Ukrajinski pesnik, pisatelj in esejist Andrij Ljubka, rojen leta 1987, je avtor štirih pesniških zbirk, šestih romanov in zbirke kratke proze. Diplomiral je na vojaški šoli v Mukačevem, iz ukrajinske filologije na Univerzi v Užgorodu ter iz balkanskih študij na Univerzi v Varšavi. Literarni prvenec je izdal pri dvajsetih letih in že kmalu je začel prejemati tudi priznanja v tujini. Leta 2017 je kot štipendist Srednjeevropske pobude gostoval v Sloveniji, leto zatem je sodeloval na literarnem festivalu Vilenica, nato pa je v slovenščini izšel še njegov satirični roman Karbid. Tudi njegove pesmi je prevedla Andreja Kalc.

Literarni nokturno - Andrij Ljubka: Poklon ženski

Dvajseti marec je mednarodni dan frankofonije

Herodiada … to ime, temno in rdeče, kot granatno jabolko.

Stéphane Mallarmé, kot ga je leta 1891 upodobil Paul Gauguin. Foto: Wikipedia
Stéphane Mallarmé, kot ga je leta 1891 upodobil Paul Gauguin. Foto: Wikipedia

Stéphane Mallarmé, eden največjih francoskih pesnikov, se je rodil 18. marca 1842 v Parizu. Njegove pesmi so nastajale pod vplivom "parnasovcev", zagovarjal je larpurlartizem. Za Mallarméja, avtorja znamenitega Favnovega popoldneva, ki ga je uglasbil Claude Débussy, je lirika izraz popolne lepote, hkrati pa je razumski in artistični napor, kako doseči ideje, ki so absolutnost, skrita za vsakdanjo resničnostjo. V zadnjih delih je Mallarmé ustvaril nov tip lirike, ki je najbolj skrajna razvojna stopnja simbolizma. Prav posebno mesto v njegovem ustvarjanju pa ima pesniška drama Herodiada, ki jo je v slovenščino prevedel Boris A. Novak. Predstavlja nam Mallarméja in njegovo junakinjo Salomo, zaradi katere je dal Herod obglaviti Janeza Krstnika; Mallarmé se je odločil, da Salomo upesni pod imenom Herodiada.

V Medenki je bilo vse preveč prešernosti in sle po življenju, da bi stopala počasi in povešenih oči…

Francoski pisatelj in diplomat Marie-Henri Beyle - Stendhal se je rodil leta 1783 v Grenoblu. V zgodovino evropskega romana se je zapisal z deli, kot so Armance (1827), Rdeče in črno (1830), Parmska kartuzija (1839) in nedokončani, posmrtno objavljeni Lucien Leuwen. Še en njegov nedokončani roman je Medenka, ki je prvič izšel desetletja po Stendhalovi smrti. To je zgodba o kmečkem dekletu, ki se z naravno bistrostjo in odločnostjo prebije v visoke pariške kroge in jih tudi vznemiri. Knjiga je bila ob izidu prava senzacija med ljubitelji romaneskne proze, naslovna junakinja Medenka pa je s svojimi emancipacijskimi potezami segla tudi še v dvajseto stoletje, nad njo se je navduševala na primer Simone de Beauvoir. Medenka je ženska, ki v želji, da bi prodrla v skrivnost ljubezni, prekrši marsikatero družbeno normo. Roman je prevedel Jaroslav Skrušný, leta 2016 je izšel pri založbi Beletrina.

Izbrana proza - Stendhal: Medenka

Svetovni dan pripovedništva ob pomladnem enakonočju

John Updike na posnetku iz leta 1985. Foto: Wikipedia
John Updike na posnetku iz leta 1985. Foto: Wikipedia

Sleherni teh sestavkov, obsegajočih več tisoč besed, osebneje kot moji romani in podrobneje kot moje pesmi vsebuje moje življenjske stiske in radosti, pripetljaje in zagate.

Tako je zapisal John Updike v eseju z naslovom Živeti od pisanja zgodb. Z njim zaznamujemo svetovni dan pripovedništva, ki ga po vsem svetu praznujemo od leta 2004.

Ameriški pisatelj John Updike, ki je živel med letoma 1932 in 2009, je pisal predvsem romane, zgodbe in literarne kritike. Njegovi najbolj znani romani so serija knjig o Rabbitu in Čarovnice iz Eastwicka. Bil je tudi mojster kratke proze. Objavljati je začel v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja – v eseju Živeti od pripovedovanja zgodb piše o svojih literarnih začetkih. V njem odseva tudi družbeno ozračje tega obdobja, a v ospredju je vendar literarni svet. Prevedla ga je Miriam Drev.

Spomini, pisma in potopisi - John Updike: Živeti od pisanja zgodb

Prvi dan pomladi je svetovni dan poezije

Včasih ni bilo tako. Včasih so obstajali čevljarji in templjarji. Ljudje so se ukvarjali s svojimi džunglami.

Tomaž Šalamun (1941–2014) velja za enega najbolj uveljavljenih in vplivnih slovenskih pesnikov. Od prve, prelomne pesniške zbirke Poker, ki jo je izdal leta 1966 v samozaložbi, je izšlo okoli štirideset samostojnih pesniških zbirk. Njegove pesmi so prevedene v vse evropske jezike in so objavljene po vsem svetu. Šalamun je občasno poučeval kreativno pisanje na univerzah v ZDA, tam je v prevodih različnih prevajalcev izšlo več njegovih knjig. Šalamunova poezija ohranja svežino in igrivost, je pa tudi samosvoja ter nenavadna. To velja tudi za njegove pozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo in so objavljene v posthumno izdani knjigi z naslovom In povsod je bil sneg (2021).

Literarni nokturno - Tomaž Šalamun: In povsod je bil sneg

Spored literarnih oddaj med 20. in 26. marcem

20. marec
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Douglas Adams: Štoparski vodnik po galaksiji - 3. del
Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
John Updike: Živeti od pisanja zgodb
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jacques-Pierre Amette
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Chrétien de Troyes: Vitez z levom ali Roman o Yvainu

21. marec
Literarni nokturno – 23.45 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Tomaž Šalamun: In povsod je bil sneg

22. marec
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Henry Wadsworth Longfellow
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Andrij Ljubka: Poklon ženski

23. marec
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Diane Wakoski: Trebušna plesalka

24. marec
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ingeborg Bachmann
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Anne Sexton: Neznano dekle v porodnišnici

25. marec
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.00 (Prvi)
Erica Jong: Moja mama, moja hčerka in jaz

26. marec
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Alice Munro: Džakarta
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Heidi von Wright: Avtofikcijska pesem