Upravljanje, kot prevajamo »governance« oziroma G v kratici ESG, zahteva še več premisleka kot okoljski ukrepi in rezultati niso nujno takoj vidni. Analiza podjetja Kearney, ki temelji na samooceni udeležencev prek ankete v izboru ESG-prvak, je pokazala prav na to, da imajo slovenska podjetja visoko stopnjo razvitosti na področju okolja (E) ter vpliva na deležnike in skupnost (S), priložnosti za izboljšave pa so predvsem na področju upravljanja (G).
Kaj počnejo na tem področju, sta na sklepni konferenci izbora ESG-prvak Slovenije predstavili Nataša Gladovič, direktorica korporativnega upravljanja kakovosti v Atlantic Grupi in tudi koordinatorka oddelka za trajnost v Atlantic Droga Kolinski, ter Saša Vidmar, svetovalka za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v Lidlu Slovenija.
Trajnostna strategija gre od zgoraj navzdol
Svojo odgovornost do okolja in družbe pri Lidlu Slovenija, ki zaposluje približno dva tisoč sodelavcev in ima 68 trgovin, izkazujejo od leta 2013 z mednarodno trajnostno strategijo Ustvarimo boljši svet.
Ni zanemarljivo, da imajo pri tem neomajno podporo poslovodstva in generalnega direktorja, zato strategijo uveljavljajo od zgoraj navzdol in trajnostno delovanje spremljajo z merljivimi kazalniki.
Trajnostna poročila pripravljajo za dve leti, na dve leti. Še bolj strateško pa so se tematike lotili leta 2019, ko so cilje in aktivnosti sistematično združili v nacionalno trajnostno strategijo, od leta 2021 pa skupina Lidl deluje z enotno trajnostno strategijo.
Motiviranje in izobraževanje zaposlenih za predanost trajnostnim zavezam
Trajnostna strategija Lidla Slovenija obsega ambiciozne cilje na glavnih strateških področjih, kot so varovanje podnebja, spoštovanje biotske raznovrstnosti, varstvo virov, pravično delovanje, spodbujanje zdravja in krepitev dialoga.
Pri zasledovanju teh ciljev opažajo, da sta največji izziv zbiranje podatkov in motivacija zaposlenih.
S trajnostno pobudo Lidl YOU zaposlene izobrazijo in usposobijo za trajnostno delovanje: prve mesece jih informirajo o vseh temah trajnostne strategije, sledi intenzivno trajnostno izobraževanje glede na delovno mesto in cikel zaposlitve. Imajo tudi platformo, namenjeno izmenjavi trajnostnih dobrih praks.
»Prave spremembe se naredijo z izobraževanjem ljudi ter z voljo in motivacijo za uspeh,« je poudarila Saša Vidmar.
Povezani z dobavitelji
Za trgovsko podjetje, kot je Lidl Slovenija, je poleg zaposlenih pomembno tudi sodelovanje z dobavitelji, zato so lani prvič zasnovali Lidlov dan z dobavitelji. To je osrednji dogodek, na katerem analizirajo prejšnje leto in dajo nadaljnje smernice, predvsem pa gre za sodelovanje z dobavitelji z roko v roki, saj želijo skupno usmerjenost v optimizacijo tako vsebnosti izdelkov kot embalaže izdelkov, seveda s hkratnim upoštevanjem človekovih pravic, enakosti spolov in naravnih virov.
Jasno opredeljeni cilji do leta 2030 in sprotno spremljanje
Eden od dobaviteljev Lidla Slovenija je tudi Atlantic Droga Kolinska – pred nedavnim izbrana za ESG-prvaka Slovenije 2024 –, ki ima v okviru svoje organizacijske sestave odbor za trajnost, odgovoren za sledenje jasnim prednostnim nalogam delovanja.
Teh prioritet je pet: izpusti toplogrednih plinov, voda in recikliranje na področju okolja, na področju družbene odgovornosti pa so to zaposleni in njihovi izdelki. Za vseh pet stebrov delovanja imajo opredeljene zaveze do leta 2030 in vsako leto sproti merijo napredek pri tem.
Trajnostno poročilo po smernicah GRI (Global Reporting Iniciative) pripravljajo že od leta 2013. Vsi kazalniki se povezujejo v trajnostni indeks podjetja in lani so postavljene ESG-cilje presegli, saj so dosegli trajnostni indeks 102.
»Ugotovili smo, da je bilo treba časovno prilagoditi načrtovanje ciljev. Zdaj si že v prvem četrtletju tekočega poslovnega leta na podlagi timskih delavnic postavimo ESG-cilje za naslednje poslovno leto, saj le tako lahko aktivno načrtujemo s tem povezane dejavnosti, stroške in vlaganja,« pove Nataša Gladovič.
Zaveze tudi pri posameznih blagovnih znamkah
Kot dopolnitev korporativne ESG-strategije pri Atlantic Droga Kolinski izvajajo zaveze tudi na ravni posameznih blagovnih znamk. Na primer, Argeta je edina znamka iz portfelja, ki uporablja sestavine živalskega izvora, zato ima svoje specifike in svoje znamčno poročilo.
Svoje znamčno poročilo imata tudi znamki Donat in Cedevita. Pri Donatu so razvili novo embalažo iz stoodstotno reciklirane plastike (rPET), hkrati pa ponujajo niz brezplačnih programov, kjer kupce usmerjajo na poti k doseganju urejene prebave, zdravih navad in dobrega počutja.
Z namenom sistematičnih izboljšav razvoj vsakega novega izdelka spremlja kontrolna lista, kjer so vključeni vsi elementi ESG.
Vse se pa začne in konča pri ljudeh. Na pripravljenosti priskočiti na pomoč ne samo našemu planetu, ampak predvsem drug drugemu, je končala direktorica korporativnega upravljanja kakovosti v Atlantic Grupi.
