Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje (Gutachten) je Elke Erb izdala leta 1975. Foto: EPA
Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje (Gutachten) je Elke Erb izdala leta 1975. Foto: EPA

Piše. Napiše. / Nekaj jo je mučilo. A ne tako, / da bi se veter lahko dokopal / do tega.

Elke Erb (v prevodu Braneta Čopa)

Kot so sporočili iz nemške založbe Suhrkamp, je pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka umrla v ponedeljek zvečer v Berlinu, kjer je nazadnje tudi živela. Februarja bi praznovala 86. rojstni dan. Revija Zeit jo je nekoč v portretu opisala kot "kraljico pesniške trme".

V slovenščino je preveden izbor njene poezije Bezeg v taktu oblakov, kar je tudi prva avtoričina knjiga, prevedena v slovenski jezik. Pesmi je izbrala pesnica sama in obsegajo dela treh starejših zbirk – Sonanca. 5-minutne notacije (2007), Moje (2010) in Kuža gre naprej po treh (2013) – ter njeno najnovejšo poezijo.

Pesmi v antologiji Bezeg v taktu oblakov je prevedel Brane Čop. Foto: Založba Beletrina
Pesmi v antologiji Bezeg v taktu oblakov je prevedel Brane Čop. Foto: Založba Beletrina

Elke Erb kot pesniški ustvarjalki in kritičarki pripada vloga posrednice med generacijami in književnostmi. Kar piše, tudi izkusi, jezik pa razume kot živ organizem in ne kot nekaj določenega, zato v njenih pesmih najdemo besedne igre, neologizme, iskriv humor in prikrito ironijo, so zapisali pri Beletrini, kjer je Bezeg v taktu oblakov leta 2014 tudi izšel.

Tega leta je bila Elke Erb tudi častna gostja festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju. Nekaj njenih pesmi je izšlo tudi v reviji Sodobnost v prevodu Urške P. Černe.

Književnica se je rodila leta 18. februarja 1938 v Scharbachu v Nemčiji. Pozneje se je družina preselila v nekdanjo Nemško demokratično republiko. Študirala je germanistiko, slavistiko, pedagogiko in zgodovino. Delala je pri založbi, nato se je sredi 60. let minulega stoletja preselila v Vzhodni Berlin. Objavila je več pesniških zbirk. Ker je veljala za pripadnico literarne subkulture, je v osemdesetih za njo vohunila tudi tajna policija Stasi.

Leta 1974 se je kot prevajalka iz ruskega jezika predstavila s prevodom Marine Cvetajeve, v njenem prevajalskem opusu pa najdemo še Aleksandra Puškina, Aleksandra Bloka, Sergeja Jesenina, Borisa Pasternaka, Ano Ahmatovo in Olgo Martinovo.

Za pesniško zbirko Kastanienallee je leta 1998 prejela nagrado Petra Huchla, sledile so druge pomembne nagrade. Leta 2020 je prejela Büchnerjevo nagrado, ki velja za najpomembnejšo literarno nagrado v Nemčiji.