Sosičeva Tišina cvetočih polj odslej tudi v odrski postavitvi

Sosič in Mušič. Marko Sosič o Zoranu Mušiču. Pisatelj o slikarju. Tišina cvetočih polj - Zgodbe v umetnosti je naslov poetičnega teksta, v katerem Sosič pripoveduje Mušičevo zgodbo skozi oči umetnika, ki je v starejših letih že lahko iz nekakšne distance gledal na svojo življenjsko in ustvarjalno pot.

TRST > Julija 2018 je tekst v italijanskem prevodu Laure Sgubin v muzeju Revoltella podal Marco Puntin. Takrat je Marko Sosič tudi podpisal režijo. Ob tretji obletnici pisateljeve smrti - ta je danes - je v tržaškem gledališču Miela zaživela še odrska postavitev Tišine cvetočih polj, saj je niz Zgodbe umetnosti, v okviru katerega je nastal monolog, posvečen Mušiču, pobuda gledališča Bonawentura Miela. V režiji Massima Navoneja je tudi tokrat slikarjeve “fragmentarne misli iz pozabe” podal Marco Puntin.

Grozljivost Dachaua

Sosič svoje pripovedi - refleksije o velikem goriškem umetniku ni razvil kronološko. Slikar, uveljavljen, gleda v svojo preteklost in iz nje niza ključne dogodke.

Minila so tri leta od smrti Marka Sosiča

Pisatelj in režiser Marko Sosič je umrl na današnji dan pred tremi leti. Bil je star 62 let. Iz režije je diplomiral v Zagrebu, režiral je tako v slovenskih kot v italijanskih teatrih. Za svoje gledališko in filmsko delo je prejel več nagrad, prav tako za svoje romane. Njegova ustvarjalnost ga je ponesla v vseslovenski in širši prostor, a je vseskozi ostajal navezan na svoje domače okolje, na Opčine, kjer je odraščal in živel.

Zgovoren je že naslov: tišina opozarja na Mušičevo ali splošneje na ustvarjalčevo nujo, da se v tišini potopi vase, cvetoča polja pa na stalne spremljevalce oziroma spodbujevalce slikarjeve ustvarjalnosti. Cvetoča polja so tudi tista, na katera je Mušič gledal izza bodeče mreže koncentracijskega taborišča Dachau. V njem je slikar na male kose papirja, ki jih je našel, risal, “kar je videl”. In videl je kupe mrličev, ki so se dnevno pojavljali in izginjali. “Naslednji dan bi v enem kupu lahko bili tudi mi,” je Sosič posodil besede Mušiču. Grozljivost Dachaua (in drugih nacističnih uničevalnih taborišč) je veliko kasneje razkril slikarjev niz Nismo poslednji. “V Dachauu sem našel svojo resnico,” je leta 1995 izpovedal Mušič, tisto resnico, kateri se nikoli ni odpovedal. In imel težave.

Tudi o tem pripoveduje Sosičev tekst: po prihodu iz taborišča leta 1945 se je Mušič najprej nastanil v Ljubljani, vendar ni bil najbolje sprejet. Odselil se je v Benetke, ki so ga sicer od vselej privlačevale. Leta 1949 se je poročil s sorodno umetniško dušo, Ido Barbarigo Codarin, in glede zveze povedal: “Lepo je bilo živeti s slikarko, saj ob njej na platnu ostane samo bistvo, vse odvečno odpade.” Mnogi, tako Sosič - Mušič, so Ido obtoževali, da ga je odvrnila od slovenskega jezika - v slikarjevem podpisu sta se š in č postopoma spremenila v s in c -, vendar je umetnik takšne trditve zavračal. O sebi pa je pravil, da je italijanski državljan, vendar Slovenec (rodil se je v Bukovici na Goriškem, ki je takrat, leta 1909, sodila v Avstro-ogrsko cesarstvo, danes je v Sloveniji).

Goya in El Greco

Svetlejši prebliski v Sosičevi poetični pripovedi se nanašajo na Mušičeva mlajša leta, ko je študiral na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, kjer ga je profesor Ljubo Babić spodbujal, da pogleda tudi v svet. Odšel je v Madrid, kjer se je navduševal nad mojstrovinami Goye in El Greca, šel je tudi v Pariz … Že v tistih letih je zahajal v Dalmacijo, kjer je ustvaril enega od svojih prvih prepoznavnih umetniških znakov, konje. Tja se je rad vračal, kot tudi v Umbrijo, kjer ga je očarala krajina. Valovitost, griči so se stalno pojavljali na njegovih slikah in nenazadnje so bili griči, ki so izgubili vsakršno barvo, življenje, tudi kupi okostnjakov umrlih v Dachauu.

V Sosičevi pripovedi je Mušičeva izpoved spokojna, čeprav ne pozabi omeniti, da so ga leta 1944 izdali Gestapu, ko je zavrnil, da bi se pridružil domobrancem. Uresničil je svoje življenjske sanje: “Slikati. To je vse, kar želim.” In v tem je bil mojster.

Breda Pahor, Primorski dnevnik

---