Soba je dolga približno 15, široka pa šest metrov. V tej so se ohranili freske in mozaik iz obdobja vladanja cesarja Avgusta. Izbor motivike napeljuje na domnevo, da je šlo za jedilnico oz. prostor za prirejanje banketov, so sporočili iz Arheološkega parka Pompeji.

Pari trojanske vojne
Gre za prizore iz trojanske vojne, ki odpirajo teme junaštva in usode. Na eni od fresk je srečanje Helene in Parisa – ob njiju je pes, zraven pa grški napis Aleksandros, kar je Parisovo drugo ime. Na drugi je Apolon, ki skuša zapeljati Priamovo hčerko Kasandro. Ta ga je zavrnila, zato je bog nad njo izrekel prekletstvo. Kasandra je po eni strani dobila dar videnja, zaradi česar je predvidela strašno usodo, ki čaka njeno Trojo, vendar pa ji zaradi Apolonovega prekletstva niso verjeli. Dočakala jo je težka usoda – med vojno so jo posilili, zatem pa odpeljali v suženjstvo.

Prostor za druženje
Zakaj črno pobarvane stene? Po besedah vodje parka Gabriela Zuchtriegela so črno barvo verjetno izbrali zato, da se na stenah ni videlo saj od oljenk. Pa še nekaj so s tem dosegli – v svetlobi migetajočih svetilk so svetle podobe na temnih stenah bolj zažarele in optično "izstopile" iz sten. "Po sončnem zahodu so se zbrali ob obedu in v migetavi svetlobi svetilk so se zdele podobe gibljive, zlasti po nekaj čašah kampanjskega vina," je še dodal.

Poslikave sprožile pogovor o usodi in junaštvu
Kot je še pojasnil, so bili tovrstni mitološki prizori namenjeni zabavanju gostov in kot izhodišče za pogovor ob druženju. "Mitološki pari so sprožili pogovor o preteklosti in življenju. Le na videz gre za zgolj romantično temo," njegove besede navaja Guardian. "V bistvu pa so odpirali teme o odnosih med posameznikom in usodo: Kasandra, ki je lahko napovedovala prihodnost, a ji nihče ni verjel, Apolon, ki se je ob vdoru Grkov postavil na stran Trojancev, obenem pa, čeprav je bil bog, ni mogel zagotoviti zmage; ter Helena in Paris, ki sta bila s svojo prepovedano ljubeznijo povod ali morda le izgovor za vojno."

Slogovno spadajo freske v t. i. tretji slog, kamor uvrščamo slikarska dela, nastala med 15 pred našim štetjem in 40–50 našega štetja. "Vedno je težko presojati o kakovosti, vendar tukaj se kaže izjemna pozornost za detajl, izraz in senčenje. To je, tako kot tema poslikave, zelo presunljivo." V sobi se je ohranil tudi bel mozaik.

Med drugimi domovi in delavnicami
T. i. črna soba je bila del zasebne hiše na Via di Noli, ki je bila najdaljša cesta v Pompejih. Prostor se odpre proti atriju, od koder vodi stopnišče v prvo nadstropje. Ob stopnišču se je ohranila risba – nekdo je z ogljem narisal dva para gladiatorjev in formo, ki se po mnenju arheologov zdi stiliziran falus. Na najdbo so naleteli na območju, ki ga imenujejo Regio IX, kjer so bili številni domovi in delavnice. Od začetka izkopavanj na tem delu so našli številne najdbe, vključno s prostorom, kjer so bili verjetno zaprti sužnji, ki so jih izkoriščali za peko kruha.

Usodno leto za naselja pod Vezuvom
Pompeje je leta 79 doletela usodna tragedija, ko je ob izbruhu bližnjega ognjenika Vezuva pepel pod seboj pokopal celotno naselbino, njeno prebivalstvo in tudi okoliška naselja. To je pomenilo njihov konec, pod plastmi pa se je zato toliko bolje ohranilo celotno mesto z jasno urbanistično zasnovo in ponekod dobro ohranjenimi stavbami in cestami. Prvič so ostanke odkrili v 16. stoletju, prva izkopavanja pa so se začela leta 1748. Potem ko so bile italijanske oblasti deležne kritik, ker so tako pomembno arheološko najdišče dolga leta zanemarjale in prepustile propadanju, se v zadnjem obdobju ob finančni podpori Evropske unije, ki je temu projektu namenila 105 milijonov evrov, to znova raziskuje, opravljajo se konservatorska in restavratorska dela ter predstavitve javnosti.

Arheološki park javnost redno obvešča o novih odkritjih, ki so v zadnjih letih razmeroma pogosta, vendar pa pravkar odkrite poslikave označujejo za ene najbolj izjemnih, ki so jih v Pompejih kadar koli našli.