Alma Mater Europaea – ECM je samostojna visokošolska izobraževalna ustanova, akreditirana po predpisih in merilih institucij Republike Slovenije, specializirana na ponudbo karierno orientiranega izobraževanja v deficitarnih poklicih. Nedavno je prejela koncesijo za izvajanje študija Socialne gerontologije in Zdravstvene nege, v marcu pripravlja 10. jubilejno mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre, nedavno je izvedla mednarodno konferenco na temo Covid – 19 in starejši odrasli.

Kot je takoj na začetku izpostavila Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik ECM, se v Sloveniji soočamo z velikim pomanjkanjem zdravstvenega kadra v zdravstvenih in socialnih ustanovah. “Več let smo se borili za enake pravice študentov, opozarjali smo na to, da imajo na zahodni strani Slovenije številni študenti pravice do brezplačnega študija, medtem ko si morajo študenti na vzhodni strani Slovenije sami plačevati študij za najbolj zaposljive poklice. Večkrat smo državo prosili, da bi našim študentom omogočila brezplačni študij. Mi kot institucija smo izpostavili, da ne rabimo niti centa. Naj pa plačajo šolnino študentov za najbolj zaposljive poklice,” je ob tem pojasnila.

ECM je nedavno prejela koncesijo za izvajanje študija Socialne gerontologije in Zdravstvene nege. Tako se v ECM še posebej veseli, da bodo medicinske sestre in socialni gerontologi lahko brezplačno študirali za poklice, ki jih v Sloveniji še posebej primanjkuje.

Brezplačnih bo le nekaj študijskih mest

Po letih prizadevanja je ECM dobila koncesijo za izvajanje rednega študija na 1. stopnji študijskega programa Socialna gerontologija in študija Zdravstvene nege. Za redni študij Socialne gerontologije je razpisanih 30 brezplačnih mest. Možnost izvajanja bo od študijskega leta 2022/2023 dalje. Za redni študij Zdravstvene nege je razpisanih 15 brezplačnih mest za študij v Mariboru in 25 za študij v Murski Soboti. Tako je vsaj nekaj odstotkov študentov, ki študirajo za najbolj iskane poklice in ki ga trg močno potrebuje, omogočen brezplačni študij. Ostali pa bodo morali še dalje plačevati šolnino.

Ob tej priložnosti je Toplak Perovič izpostavila, da so včeraj Zdravku Počivalšku, ministru za gospodarstvo, in predstavnikom Vlade RS predstavili študijske programe in kaj delajo in EMC: “Bili so navdušeni in povedali so, da se bodo še naprej zavzemali za enake pravice študentov, da bi lahko vsi študenti študirali za zaposljive poklice brezplačno. Zavedajo se, katere poklice trg dela potrebuje in da bo v prihodnosti treba narediti več, da bodo usklajena vpisna mesta, brezplačna mesta in potrebe na trgu dela.”

Kot je v nadaljevanju pojasnila imajo številni koncesionarji koncesije že od leta 2008, imajo jih pa za študijske programe, ki so prazni. “Država že vrsto let financira številna prazna mesta, saj imamo pavšalni način financiranja, kjer se financirajo študijski programi ne glede na število vpisanih mestih.” To pomeni, da če so vpisna mesta prazna, jih država vseeno financira. Na ECM pa zagotavljajo, da bodo njihova vpisna mesta polna.

Študentka Socialne gerontologije Urška Kunčič, ki je na začetku epidemije kot prostovoljka pomagala v domu starejših v Ljutomeru, je ob tej priložnosti predstavila pomen svojega dela: “Takrat sem čutila potrebo, da grem tja in pomagam, še posebej stanovalcem v domu v Ljutomeru, saj so potrebovali pomoč socialnega dela.” Kot je v nadaljevanju pojasnila je stanovalcem omogočila stik in individualne pogovore, reševala je probleme, ki so jih imeli, saj stanovalci niso imeli stikov z zunanjim svetom. Je pa na koncu še poudarila, da študenti ob študiju še delajo in si s tem študij omogočajo kar sami. Je pa potrdila, da tudi na vzhodu Slovenije potrebujejo študenti možnost za brezplačen študij, saj jim to omogoča lažji študij.

“Smo bogat dodatek v življenju starejših ljudi”

Kot je pojasnila Jana Goriup, dekanija Socialne gerontologije, se že od leta 2010 zavzemajo za to, da bi študenti socialne gerontologije imeli brezplačen študij, ob tem je poudarila, da se stara tudi slovensko prebivalstvo in tega se moramo zadevati.

Problem ni v pristopu študentov, ampak pri finančnem stanju.

Študenti, ki študirajo socialno gerontologijo na ECM prihajajo iz vseh slovenskih regij. Na visokošolskem študijskem programu je do sedaj študij končalo 80 diplomatov, na magistrskem 40, na doktorskem pa 31. Poklic socialnega gerontologa je prepoznan kot nujen poklic, ki dela s starejšimi: “Smo bogat dodatek v življenju starejših ljudi. Socialni gerontolog je umeščen v različne člene Zakona o dolgotrajne oskrbe,” je pojasnila Goriup ter dodala, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje RS prepoznal kot kompetentnega strokovnega delavca na tem področju. Tudi mariborska univerza je prepoznala EMC kot kompetentnega partnerja na področju socialne gerontologije.

Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo

Na EMC posodabljajo tako študijske programe kot same predmete. Zadnji vidni rezultat je tudi znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo pod naslovom “Covid-19 in starejši odrasli: včeraj, danes, jutri”. Več kot 117 udeležencev ter predavateljev iz Slovenije, Hrvaške, ZDA, Nemčije, Češke, in Slovaške je razpravljajo gerontoloških vidikih v času Covid-19. Predavali pa niso le strokovnjaki, ampak tudi študenti EMC-ja, ki so predstavili, kako je starejše v obdobju od 2020 do 2022 zaznavala osamljenost, spremembe v počutju in kako so bili v tem časovnem obdobju zadovoljni z življenjem.

“Kakšne so stiski starejših odraslih, kako je k temu pristopila stroka, kakšne dobo posledice, ki jih pušča Covid-19, kako se s tem spopasti ter kje so rešitve, na ta in še več drugih vprašanj, so raziskovalci s področij socialne gerontologije, medicine, prava, psihologije, zdravstvene nege, socialnega varstva, turizma ter drugih področij odgovorili s strokovnimi prispevki in raziskavami,” je poudarila Goriup.

Na konferenci so predavatelji predstavili, kako je Covid-19 vplival na izogibanje, potovanje starejših v Sloveniji in tujini, kako je pandemija vpliva na starejše. Kot je dejala dekanija Socialne gerontologije gre za podatke, ki so zelo zgovorni in vredni ogleda.

Z vsem izpostavljenim je Goriup poudarila, na katerih področij je poklic socialnega gerontologa aktualen, potreben in v katerih družbah ga že imamo. Dodeljene koncesije bodo lahko pospešile vpis najprej na prvi, potem še na drugi in tretji stopnji.

S koncesijo bi lahko študente zadržali na vzhodu Slovenije

Kot je pojasnil Edvard Jakšič, predstojnik programa Zdravstvena nega, je z razvojem zdravstvene nege treba osvojiti novo znanje in izobraževanje. Je pa poudaril, da je vzhod Slovenije bil na tem področju pozabljen, kljub temu pa tudi v Prekmurju potrebujejo izobražene, diplomirane medicinske sestre.

Številni študenti so tako zaradi izobraževanja odhajali v druge dele Slovenije in le redkokateri so se vrnili v Prekmurje. Tako se na tem delu države soočajo z begom možganov.

“Problem, na katerega smo vrsto let opozarjali, je to, da so si študenti morali študij plačevati sami. Naše Pomurce to ni zavrnilo. Plačali so si študij, so se izobraževali, saj so sami videli, kako pomembno je. S to koncesijo bo veliko lažje,” je pojasnil Jakšič. S koncesijo lahko namreč mlade zadržijo v pomurskem okolju in študenti pridobijo znanje in izobraževanje, za poklice ki trenutno veljajo za najbolj deficitarne: “Niti eden izmed naših diplomantov ni ostal brez službe. Celo so si lahko izbirali, ali bi se zaposlili v zdravstvenem domu, bolnišnici, domu starejših.” Številne zdravstvene ustanove od Murske Sobote do Maribora sprejemajo njihove študente za praktično usposabljanje, saj je polovica študijskih ur je usmerjenih v pridobivanje praktičnega usposabljanja.

Jubilejna 10. konferenca “Za človeka”

Med 11. in 18. marcem ECM pripravlja jubilejno 10. mednarodno znanstveno konferenco “Za človeka gre”. Tokrat poteka pod naslovom “Etični izzivi digitalne transformacije”. Teme, ki jih bodo strokovnjaki v sklopu konference obravnavali so številne. Med drugim bodo teme navezan na študijske programe fizioterapija, socialna gerontologija. Zajemali pa bodo tudi vprašanja etike, prava in trajnostnega razvoja.

Konferenca bo gostila vodilne znanstvenike in voditelje iz različnih akademskih področij, med drugim podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča, podpredsednika Evropske komisije in komisarja za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti Klausa Mainzerja ter častnega predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti Felixa Ungerja. Med drugim so udeležbo potrdili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, dva evropska vice komisarja, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in minister za digitalno preobrazbo Marko Boris Andrijanič.