Raziskava Ogledalo Slovenije

Znano, komu v državi najbolj in komu najmanj zaupamo

A.S./STA
9. 4. 2024, 13.09
Posodobljeno: 9. 4. 2024, 13.15
Deli članek:

Raziskava Ogledalo Slovenije je izmerila občuten padec zaupanja v spletne trgovine in opazno rast zaupanja v banke, prav tako padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanja v zdravstvo. Na prvem mestu med institucijami in organizacijami ostaja civilna zaščita, gasilci pa so na vrhu najbolj zaupanja vrednih poklicev dobili družbo.

Primož Lavre/M24
Fotografija je simbolična

Civilna zaščita tudi dobrega pol leta po poplavah ostaja na prvem mestu med institucijami in organizacijami. Stopnja zaupanja je civilni zaščiti v primerjavi s predhodnim merjenjem oktobra lani še narasla za dve točki in na lestvici od -100 do 100 znaša 63.

To je tudi najvišji rezultat za zaupanje v civilno zaščito od vključitve v raziskavo marca 2021. Rezultat je zelo blizu najvišji izmerjeni stopnji zaupanja do sedaj, to je 65, ki ga držijo mala slovenska podjetja, izmerjen pa je bil v raziskavi marca 2022, so sporočili iz družbe Valicon. Ta je raziskavo Ogledalo Slovenije je izvedla med 22. marcem in 1. aprilom letos.

Mala slovenska podjetja so tudi tokrat na drugem mestu (stopnja zaupanja 58), sledijo podjetja ali organizacije, v kateri anketirani deluje, vojska, policija, velika slovenska podjetja in šolstvo ter zdravstvo, ki z izmerjeno stopnjo zaupanja nič zaključuje seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja. Zaupanje v zdravstvo tako prvič po marcu 2022 ni negativno; marca 2022 je sicer bila izmerjena stopnja zaupanja v zdravstvo 14.

Na dnu lestvice institucij in organizacij ostajajo objave na družbenih omrežjih (stopnja zaupanja minus 80), na predzadnjem mestu ostajajo stranke opozicije (minus 59), podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še DZ (minus 58), stranke vladne koalicije (minus 57) in mediji (minus 54), katerih rezultat je sicer enak kot v predhodni meritvi, a so zaradi padca ostalih institucij v bližini uvrščeni nekoliko višje.

Glede na predhodno meritev oktobra lani so največ zaupanja izgubile spletne trgovine (stopnja zaupanja minus 16), pri katerih je zaupanje nižje za kar 23 točk in je sploh prvič negativno, odkar so jih marca 2021 uvrstili v meritev.

Sledijo stranke vladne koalicije (zaupanje nižje za sedem točk) in objave na družbenih omrežjih (zaupanje nižje za šest točk) ter sindikati (stopnja zaupanja minus 41, padec za pet točk) in tuja velika podjetja (stopnja zaupanja minus 26, padec za pet točk).

Na drugi strani najvišjo rast zaupanja tokrat beležijo banke (stopnja zaupanja minus 16, rast za 12 točk), že omenjeno zdravstvo (stopnja zaupanja nič, rast za devet točk), sodišča (stopnja zaupanja minus 23, rast za sedem točk) in javna uprava (stopnja zaupanja minus 24, rast za sedem točk).

Sledita predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (stopnja zaupanja minus 33, rast za pet točk) in Cerkev (stopnja zaupanja minus 44, rast za pet točk). Cerkev beleži rast zaupanja že drugič zapored, s čimer je zaupanje v to institucijo sploh prvič višje od minus 50, odkar izvajajo raziskavo Ogledalo Slovenije, so izpostavili pri Valiconu.

Med političnimi institucijami je najvišje na lestvici predsednica republike Nataša Pirc Musar s stopnjo zaupanja minus 21 in padcem za eno točko glede na predhodno meritev oktobra lani.

Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora "zelo zaupam", ostaja civilna zaščita (28,8 odstotka), institucija, ki beleži najvišji delež odgovora "sploh ne zaupam", je tokrat predsednik vlade Robert Golob (43,2 odstotka).

Pri zaupanju v poklice na prvem mestu ostajajo gasilci, ki pa prvič od leta 2012 niso več sami na vrhu najbolj zaupanja vrednih poklicev. Tokrat so se z gasilci izenačili reševalci oz. nujna medicinska pomoč, pri obeh so izmerili stopnjo zaupanja 89. Sledijo medicinske sestre, poštarji, znanstveniki, (mali) podjetniki in vojaki.

Na dnu lestvice ostajajo "politiki na splošno" (stopnja zaupanja minus 84), od spodaj navzgor sledijo vladni ministri (minus 64), sindikalisti (minus 42), duhovniki (minus 42), državni uradniki (minus 41) in novinarji (minus 40).

Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo zdravniki (stopnja zaupanja 37, padec za devet točk), najvišjo rast zaupanja med poklici pa univerzitetni profesorji (stopnja zaupanja 41, rast za sedem točk).

V tokratni meritvi je Valicon izmeril tudi zaupanje v sindikat Fides in Zdravniško zbornico Slovenije, rezultate pa primerjal s tremi poklici v zdravstvu in zaupanjem v zdravstvo na sploh.

Sindikat Fides beleži nizko stopnjo zaupanja (minus 66), pri čemer je delež odgovorov "sploh ne zaupam", ki je bil 45-odstoten, višji od najvišjega deleža med standardno merjenimi institucijami (tega je v zadnji meritvi dosegel predsednik vlade). Stopnja zaupanja bi jih na lestvici standardno merjenih institucij uvrstila na predzadnje mesto, za vladne ministre.

Zaupanje v zdravniško zbornico je nekoliko višje (minus 34), tretjina anketirancev jim bolj zaupa, 26 odstotkov sploh ne. Obe instituciji sta daleč od poklicev v zdravstvu in zdravstva kot takega, so še navedli pri Valiconu.

Valicon z raziskavo javnega mnenja Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji. Raziskavo je družba Valicon izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si, v okviru katerega je od 22. marca do 1. aprila svoje odgovore podalo 1016 posameznikov.