Posledice napada v Belgorodu. Foto: Reuters
Posledice napada v Belgorodu. Foto: Reuters

"Očitno je, da je skorumpirani režim v Kijevu okrepil svoje teroristične dejavnosti v povezavi s trenutnimi predsedniškimi volitvami v Rusiji, da bi svojim zahodnim vodjem pokazal svojo dejavnost in prosil za še več finančne pomoči in smrtonosnega orožja," je v izjavi za javnost sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

V Rusiji, kjer še danes in jutri potekajo predsedniške volitve, so po navedbah ruskih oblasti ukrajinske sile izvedle več napadov. V Belgorodu sta umrla dva človeka, v regiji Samara pa sta bila cilj brezpilotnih letalnikov dve rafineriji v lasti Rosnefta.

Guverner ruske pokrajine Samara je sporočil, da so ukrajinska brezpilotna letala v soboto napadla dve rafineriji nafte, ki pripadata državnemu naftnemu velikanu Rosneft.

Rafinerija Sizran ob reki Volgi je zagorela, napad na rafinerijo Novokubišev pa so onemogočili, je prek Telegrama sporočil guverner Dmitrij Azarov. Povedal je, da so delavce v obeh tovarnah evakuirali in da ni bilo žrtev.

Ukrajina je v zadnjih tednih močno napadla rusko naftno infrastrukturo in prizadela rafinerije po vsej evropski Rusiji.

V Belgorodu sta bila v napadu ukrajinske rakete ubita moški in ženska, trije ljudje so bili ranjeni, je sporočil guverner obmejne pokrajine. V ločenem napadu z brezpilotnim letalnikom v vasi Glotovo je bilo poškodovanih pet ljudi v avtomobilu.

Guverner Vjačeslav Gladkov je dejal, da bodo glede na "trenutne razmere" šole v večjem delu pokrajine zaprte v ponedeljek in torek, nakupovalna središča v mestu Belgorod pa bodo zaprta v nedeljo in ponedeljek.

Ukrajinska stran je sporočila, da so ruske sile v petek v Ukrajini izstrelile 10 raket in izvedle 68 letalskih napadov na približno 100 ciljev v devetih pokrajinah. Medtem so ukrajinske obrambne sile napadle sedem območij, kjer je bilo rusko osebje, in sestrelile dva brezpilotna letalnika šahed v oblasti Harkov.

Rusija je v petek izvedla svoj najsmrtonosnejši napad v zadnjih tednih, ko so njene rakete zadele stanovanjsko območje v črnomorskem pristaniškem mestu Odesa v Ukrajini in pri tem ubile najmanj 21 ljudi ter jih ranile več kot 70.

Kremelj upa na visoko volilno udeležbo, ki bo pokazala, da država enotno stoji za Putinom. Foto: Reuters
Kremelj upa na visoko volilno udeležbo, ki bo pokazala, da država enotno stoji za Putinom. Foto: Reuters

Poziv javnim uslužbencem k množičnemu glasovanju

Drugi dan predsedniških volitev v Rusiji so presegli 50-odstotno volilno udeležbo, je sporočila osrednja volilna komisija, medtem ko opazovalci opozarjajo na manipulacije in prevare, saj naj bi domnevno javne uslužbence silili, da se udeležijo volitev.

Svoj glas je na voliščih ali prek spleta do popoldneva danes oddal že več kot vsak drugi volilni upravičenec, je dejal namestnik vodje volilne komisije Nikolaj Bulajev. Volilna udeležba je pomembna za Kremelj, saj bo na koncu prikazala, da je domnevno velika večina prebivalstva potrdila Putina še za en mandat.

Po poročilih neodvisnih opazovalcev pa so javne uslužbence pozvali, naj glasujejo v velikem številu. Več sto podjetij je na družbenih omrežjih že objavilo skupinske fotografije svojih zaposlenih pred posameznimi volišči. Na videoposnetkih je bilo videti tudi ljudi, ki so jih na volišča pripeljali z avtobusi. Pojavila so se še poročila o velikem pritisku na prebivalce ukrajinskih območij, ki jih je zasedla Rusija.

V največji državi na svetu s približno 113 milijoni volilnih upravičencev volitve prvič potekajo tri dni. Prva volišča so se že v četrtek zvečer po srednjeevropskem času odprla na polotoku Kamčatka, kot zadnja pa se bodo v nedeljo ob 19. uri zaprla volišča v eksklavi Kaliningrad. Volitve potekajo tudi v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson.

Predsednik Vladimir Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada od leta 1999, tudi tokrat nima prave konkurence. Proti njemu se sicer merijo trije kandidati, ki pa so mu vsi zvesti in nimajo možnosti za zmago.

Petek, prvi dan volitev, so zaznamovali številni incidenti na voliščih po vsej državi. Ljudje so med drugim vlivali barvo v volilne skrinjice, ponekod pa naj bi se zgodili tudi poskusi zažiga. Zaradi vandalizma je policija pridržala več ljudi.

Volitve potekajo tudi v ukrajinskem mestu Avdijivka, ki so jo pred nekaj tedni zasedle ruske sile. Foto: Reuters
Volitve potekajo tudi v ukrajinskem mestu Avdijivka, ki so jo pred nekaj tedni zasedle ruske sile. Foto: Reuters

Predstavniki opozicije, združeni okoli pokojnega oporečnika Alekseja Navalnega, so Ruse pred volitvami pozvali k protestnim akcijam. Za nedeljo načrtujejo simbolične proteste, ki naj bi potekali opoldne po lokalnem času v vseh ruskih regijah. Namen pobude Opoldne proti Putinu je pokazati odpor ljudstva do Putinove dolgoletne vladavine.

Zaradi tega so ljudi pozvali, naj se opoldne postavijo v vrsto na voliščih in na glasovnico napišejo ime Navalnega ali izberejo katerega koli kandidata, ki ni Putin.

Ruska vladajoča stranka, Združena Rusija, je v soboto sporočila, da se spopada z razširjenim spletnim napadom z zavrnitvijo storitve – obliko kibernetskega napada, katerega cilj je ohromiti spletni promet –, in začasno ustavila nebistvene storitve, da bi ga odvrnila.

Državna tiskovna agencija RIA je navedla visokega telekomunikacijskega uradnika, ki je dejal, da je raven kibernetskih napadov na Rusijo "brez primere", in za to okrivil Ukrajino in zahodne države. Dejal je, da so nekatere dejavnosti izsledili na IP-naslovih v zahodni Evropi in Severni Ameriki.

Petkovo glasovanje je zaznamovalo nekaj protestov, vključno z vlivanjem pobarvane tekočine v volilne skrinjice in metanjem molotovke na volišče v Putinovem domačem mestu, pa tudi kibernetski napadi.

10 let od priključitve Krima Rusiji

Danes mineva natanko deset let od referenduma, na katerem je večina prebivalcev ukrajinskega polotoka Krim podprla priključitev k Rusiji. 16. marca 2014 so izvedli referendum, ki ga razen Rusije ni priznal nihče. Po uradnih podatkih je več kot 97 odstotkov prebivalcev polotoka podprlo priključitev Rusiji. Številni so sicer opozarjali, da so bili izidi prirejeni, volitve pa so bojkotirali številni krimski Tatari.

Dva dni pozneje je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon o priključitvi Krima Rusiji. Nezakonita aneksija je zaostrila odnose med Moskvo in Zahodom ter Rusiji tlakovala pot za izvedbo invazije v Ukrajini.

Rusija je po zasedbi Krima zgradila most do polotoka. Foto: Reuters
Rusija je po zasedbi Krima zgradila most do polotoka. Foto: Reuters

Rusija je ves čas zatrjevala, da gre za samostojno odločitev tamkajšnjih prebivalcev. Priljubljenost Putina, ki je pred tem nekoliko upadala, je v mesecih po priključitvi Krima po navedbah neodvisnega ruskega inštituta Levada narasla s 65 na 86 odstotkov.

V odzivu na priključitev polotoka so EU in ZDA uvedli sankcije proti Rusiji, kar pa ni ustavilo prizadevanj Moskve za nadaljnjo destabilizacijo Ukrajine. V ukrajinskih pokrajinah Doneck in Lugansk so namreč proruski borci ob podpori Moskve izvedli vstajo in maja 2014 po referendumih razglasili neodvisnost.

Omenjeni pokrajini je Moskva, skupaj s pokrajinama Herson in Zaporožje, septembra 2022, pol leta po začetku vojne v Ukrajini, enostransko priključila, čeprav jih ne nadzira v celoti.

Ukrajinske oblasti so od začetka invazije večkrat izjavile, da je njihov cilj ne le osvoboditev omenjenih štirih pokrajin, temveč tudi ponovna vzpostavitev nadzora nad Krimom. Polotok in tamkajšnja ruska črnomorska flota pa sta bila od začetka invazije pogosta tarča ukrajinskih napadov z letalniki in raketami.