Johnny Guitar je vestern iz leta 1954, ki ga je režiral Nicholas Ray. V njem Joan Crawford igra trmasto, močno lastnico saluna v prašnem naselju živinorejcev v Arizoni. Tekmeci jo hočejo izriniti iz mesta, a ji na pomoč priskoči skrivnostni tujec Johnny Guitar. Film je bil ob izidu v Evropi cenjen veliko bolj kot v ZDA, kjer
Johnny Guitar je vestern iz leta 1954, ki ga je režiral Nicholas Ray. V njem Joan Crawford igra trmasto, močno lastnico saluna v prašnem naselju živinorejcev v Arizoni. Tekmeci jo hočejo izriniti iz mesta, a ji na pomoč priskoči skrivnostni tujec Johnny Guitar. Film je bil ob izidu v Evropi cenjen veliko bolj kot v ZDA, kjer "ljudje ali niso vedeli, kaj naj si mislijo o njem, ali pa so se mu smejali". François Truffaut, takrat še filmski kritik, ga je opisal kot "Lepotico in zver med vesterni" in pohvalil poetičnost dialogov in drzno rabo barv. Filmu se je poklonil tudi Pedro Almodovar v Ženskah na robu živčnega zloma. Foto: Slovenska kinoteka
Sorodna novica Portret mladenke v ognju

V Slovenski kinoteki bo cikel Neuklonljive, v katerega so povezali filme raznovrstnih dolžin, trajal do 19. marca. V ciklu so nabrani filmske podobe in pogledi "neuklonljivih žensk, vztrajnih bork vedno znova vihravega vsakdana". Z njim se želijo pokloniti vsem pokončnim in vztrajnim borkam za enakopravnost ter "slavijo sestrsko zavezništvo, feministični boj in ženski pogled".

Cikel bo nocoj odprl sveže restavrirani film Donna: upor žensk (1980), ki prikazuje upiranja žensk v Italiji v 80. letih prejšnjega stoletja. Režiserka Yvonne Scholten je v njem s pomočjo arhivskih posnetkov in intervjujev iskala ozadje italijanskih gibanj za pravice žensk. Sklenila ga bo feministična ljubezenska zgodba Portret mladenke v ognju (2019) francoske cineastke Celine Sciamma.

Vmes bodo ženske na platnu prikazane ali v vlogi protagonistke v filmskih klasikah, za kar so izbrali Joan Crawford v vesternu Johnny Guitar režiserja Nicholasa Raya iz leta 1954, ali kot portret mladega dekleta, ki v filmu Teroristka (1998) indijskega cineasta Santoša Sivana žrtvuje življenje za idejo, so sporočili iz Kinoteke. Zavrteli bodo še ljubezensko zgodbo Nenehno se spominjam tvojega odhoda (1977) grške avtorice Fride Liappa, postavljeno v politično nemirna 70. leta prejšnjega stoletja v Atene.

Yvonne Scholten v filmu Donna: upor žensk (1980), ki se začne z brutalnim fašističnim napadom na rimsko neodvisno radijsko postajo Radio Donna januarja 1979, išče ozadje italijanskih gibanj za pravice žensk s pomočjo izjemnih arhivskih posnetkov in intervjujev. Režiserka se pogovarja z ženskami, ki so nasprotovale vsem oblikam zatiranja (fašističnih gibanj, Cerkve, političnih strank itn.). Foto: Slovenska kinoteka
Yvonne Scholten v filmu Donna: upor žensk (1980), ki se začne z brutalnim fašističnim napadom na rimsko neodvisno radijsko postajo Radio Donna januarja 1979, išče ozadje italijanskih gibanj za pravice žensk s pomočjo izjemnih arhivskih posnetkov in intervjujev. Režiserka se pogovarja z ženskami, ki so nasprotovale vsem oblikam zatiranja (fašističnih gibanj, Cerkve, političnih strank itn.). Foto: Slovenska kinoteka
Milka Badjura (1902–1992) je bila slovenska filmska montažerka in režiserka, ki je pripadala predvojni pionirski generaciji filmskih ustvarjalcev in velja za ustvarjalko, ki je postavila temelje nacionalne filmske produkcije. Foto: Slovenska kinoteka
Milka Badjura (1902–1992) je bila slovenska filmska montažerka in režiserka, ki je pripadala predvojni pionirski generaciji filmskih ustvarjalcev in velja za ustvarjalko, ki je postavila temelje nacionalne filmske produkcije. Foto: Slovenska kinoteka

Ženski pogled na filmu so vključili tudi s programom kratkih animiranih filmov That's what she said!, v katerem so zbrali izstopajoča dela ustvarjalk ali tistih ustvarjalk, ki se identificirajo kot ženske. Sestavljajo ga filmi zadnjih edicij festivalov Animateka, Animest, Fest Anča, Animafest in Anifilm, ki so del mreže festivalov animiranega filma. Njihovi programski selektorji prepoznavajo moč žensk in opozarjajo na pomen ženskega glasu v industriji animiranega filma, so še zapisali v Kinoteki.

Ali veste, katere slovenske klasike so režirale ženske?
Slovenski filmski center v sodelovanju z Bazo slovenskih filmov tudi letos ob mednarodnem dnevu žensk predstavil ustvarjalnost slovenskih filmskih avtoric: tokrat so pozornost usmerili k slovenskim montažerkam. Ogledati si bo mogoče sedem filmov, kjer se pod montažo podpisujejo ustvarjalke; na spletu so dostopni do sobote opolnoči.

Na ogled bodo kratka dokumentarna filma Mladina gradi montažerke Milke Badjura in Narodna noša montažerke Darinke Peršin ter kratki igrani filmi Oči, a lahko jaz šofiram montažerke Olge Toni, Jašek montažerke Sare Gjergek, Assunta montažerke Olge Michalik, Ulov, kjer se pod montažo podpisujeta Saša Škulj in Miloš Kalusek, ter Kako sem se naučila obešati perilo montažerke Ivane Fumić, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

S filmom Mladina gradi v režiji Franca Štiglica iz leta 1946 se predstavlja montažerka in režiserka Badjura (1902–1992), ki pripada predvojni generaciji domačih filmskih ustvarjalcev, ki so šele postavljali temelje slovenskemu filmu. Badjura se je v svoji bogati karieri kot montažerka podpisala pod več kot 100 filmov, med drugim tudi pod klasike, kot so Vesna (1953), Tistega lepega dne (1962) in Ne joči, Peter (1964).

Predstavila se bo še ena legenda slovenske montaže. Darinka Peršin (1929–2019) se je podpisala pod kar nekaj zimzelenih klasik, Srečno, Kekec (1963), To so gadi (1977) in Moj ata, socialistični kulak (1987). Tokrat bo za ogled kratki film Narodna noša iz leta 1975, ki ga je režiral Mako Sajko.
Na ogled bo tudi film Kako sem se naučila obešati perilo (2023) v režiji Barbare Zemljič. Montažo je podpisala Fumić, ki je v preteklosti sodelovala pri filmu Kruha in iger (2011) ter serijah Jezero (2019) in Trigrad (2022).

Sorodna novica Anatomija padca

Film Oči, a lahko jaz šofiram iz leta 2011, je režiral Miha Hočevar, pod montažo pa se je podpisala Olga Toni. Pod njenim budnim očesom so se šolale Gjergek, Michalik in Škulj. Gjergek je na 26. Festivalu slovenskega filma prejela vesno za montažo za film Duhovnica (2023). Na ogled bo na voljo eden izmed njenih prvih profesionalnih projektov, film Jašek, ki je nastal v režij Urbana Zorka leta 2015. Michalik se je podpisala pod montažo filma Assunta (2018), ki ga je režirala Ester Ivakič. Prikazali bomo še film Ulov (2021) v režiji Ane Gruden, montažerka pa je bila Škulj.

Tajnik Društva postprodukcijskih ustvarjalcev in montažer Andrej Nagode je v izjavi ob letošnji posebni projekciji ob 8. marcu poudaril, da je "montaža proces, kjer so ustvarjalnost, občutljivost, potrpežljivost in ljubezen do filmskega ustvarjanja glavne odlike dobrih montažerk in montažerjev. V filmih, ki so na voljo za ogled, lahko brez dvoma vidimo vse naštete odlike. Veseli smo, da je v izboru predstavljeno delo več generacij".

Sorodna novica Priscilla

Dodal je, da so v društvu izjemno veseli, da je ob letošnjem 8. marcu predstavljeno delo montažerk, ki so "pomembno pripomogle k oblikovanju slovenskega filmskega prostora in s svojim delom vidno pripomogle k prepoznavnosti poklicev na področju filmske montaže".

Pred oskarji lahko še ujamete favorita v kategoriji mednarodnih filmov
V ljubljanskem Kinodvoru pa bodo ob mednarodnem dnevu žensk platni rezervirani za filme z rednega sporeda, ki so jih posnele režiserke. Nekateri izmed njih obravnavajo življenja resničnih zgodovinskih osebnosti, drugi jih dokumentirajo, tretji si ženska življenja zamišljajo skozi filme z žanrskimi primesmi.

8. marec bodo začeli ob 15.10 z dodatno projekcijo ljubljenca letošnje sezone nagrad, Anatomije padca francoske režiserke Justine Triet s Sandro Hüller v glavni vlogi. Ob 15.40 in 19.45 bo v Mali dvorani sledil dokumentarec Neskončni spomin čilske ustvarjalke Maite Alberdi. Film o neuničljivi moči ljubezni spremlja življenje čilskega novinarja Augusta Góngore in Pauline Urrutie, igralke, aktivistke in političarke. Ameriška ustvarjalka Sofia Coppola s Priscillo, ki bo na ogled ob 18.20, pokaže drugo plat ameriškega mita o kralju rokenrola in temačno plat zvezdništva.

Margarethe von Trotta velja za eno ključnih predstavnic t. i. novega nemškega filma in eno vodilnih feminističnih režiserk. V filmu Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo tematizira burno razmerje med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem. Foto: Kinodvor
Margarethe von Trotta velja za eno ključnih predstavnic t. i. novega nemškega filma in eno vodilnih feminističnih režiserk. V filmu Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo tematizira burno razmerje med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem. Foto: Kinodvor

Za konec dneva, ob 20.45, pa je na Kinodvorovem sporedu najnovejši film ene izmed vodilnih imen novega nemškega filma Margarethe von Trotta, ki je v filmu Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo pod drobnogled vzela ustvarjanje pesnice Bachmann.

Izbor filmov ob mednarodnem dnevu žensk