Didier Reynders in Marjan Dikaučič med pogovorom na Brdu. Foto: Twitter/Marta Razboršek
Didier Reynders in Marjan Dikaučič med pogovorom na Brdu. Foto: Twitter/Marta Razboršek

"Dolgo smo razpravljali o tem od začetka slovenskega predsedovanja, o tem sem govoril z ministrom za pravosodje, premierjem. Me zelo veseli, da sta imenovana evropska delegirana tožilca v Sloveniji. To pomeni, da imamo delegirane tožilce v vseh sodelujočih državah članicah. Gre za imenovanje za pet let, to je odločil kolegij tožilcev. Vendar bomo še naprej spremljali razmere, tako kot v vseh drugih državah," je povedal Reynders ob prihodu na ministrsko konferenco EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju.

Pozneje je na novinarski konferenci dejal, da je mogoče spremeniti pravila za predlaganje prihodnjih evropskih delegiranih tožilcev. Vendar o imenovanju odloča kolegij EPPO-ja na podlagi nacionalnih predlogov. "Zdaj imamo evropska delegirana tožilca iz Slovenije za pet let, kot je odločil kolegij tožilcev v Luksemburgu," je povedal.

Na srečanju pravosodnih ministrov tudi o evropskih tožilcih

Minister Dikaučič pa je na novinarsko vprašanje, ali je bila zgodba z imenovanjem Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca končana ali ne, odgovoril zgolj, da ima Slovenija oba evropska delegirana tožilca. "To je bistveno, za to smo si ves čas tudi prizadevali," je dejal. "Kot sem že večkrat poudaril, je najpomembneje, da smo dosegli dogovor, da je Slovenija zdaj polnopravna, da sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu," je minister odgovoril na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da vlada spremeni zakonodajo in ju odpokliče. Pozneje je dodal: "Kot smo vsi seznanjeni, ju je kolegij Evropskega javnega tožilstva potrdil za obdobje petih let."

Glede spremembe zakona o državnem tožilstvu je medtem pojasnil, da predlog še ni bil uvrščen na dnevni red seje vlade. Kritike so tako po njegovih besedah preuranjene, saj gre za zdaj zgolj za osnutek.

Matej Oštir in Tanja Frank Eler sta bila po zapletih pred kratkim vendarle imenovana. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Matej Oštir in Tanja Frank Eler sta bila po zapletih pred kratkim vendarle imenovana. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Po novem predlogu bi vlada odločala o imenih

Ministrstvo za pravosodje je namreč pretekli teden v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi ministrstvu omogočilo, da bi samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), pa bi imela vlada in ne več državnotožilski svet. Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev.

V EPPO-ju so v prvem odzivu na informacije o načrtih vlade glede spremembe zakona o državnem tožilstvu dejali, da za zdaj od slovenske vlade niso prejeli nikakršnega uradnega sporočila o tem, zato tega ne komentirajo. Povedali so tudi, da bo na vsa vprašanja odgovorila evropska glavna tožilka Laura Kövesi, ki v ponedeljek prihaja na obisk v Slovenijo.

"Uspeh EPPO-ja potrebuje ustrezno podporo v EU-ju, pa tudi zunaj njega"

Udeleženci ministrske konference EU-Zahodni Balkan so se zavzeli za sodelovanje držav regije z Evropskim javnim tožilstvom (EPPO), sta po zasedanju povedala komisar Didier Reynders in minister Dikaučič. Govorili so še o pomenu vladavine prava, izobraževanju v pravosodju in digitalizaciji. "Uspeh EPPO-ja ni odvisen samo od njega samega, potrebuje ustrezno podporo v EU-ju, pa tudi zunaj njega. Učinkovito sodelovanje med EPPO-jem in vsemi ključnimi strateškimi partnerji, vključno z državami Zahodnega Balkana, je ključnega pomena," je na novinarski konferenci po zasedanju povedal Reynders.

Dikaučič, ki je gostil srečanje, pa je dejal, da so partnerji z Zahodnega Balkana izrazili pripravljenost za sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom. V skupni izjavi so sicer vnovič poudarili ključen pomen pravne države za izvajanje reform, vključno s pravosodnimi reformami, ter za zagotavljanje dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic, je povedal minister.

"Veseli me, da se strinjamo glede nujnosti nenehnih prizadevanj za zagotovitev neodvisnosti, odgovornosti, integritete, kakovosti in pa učinkovitosti pravosodnih sistemov," je poudaril. Tudi evropski komisar je poudaril pomen varovanja in krepitve vladavine prava, ki je eno od temeljnih meril v pristopnem procesu. "Pozdravljam njihovo zavezanost k nadaljnji krepitvi vladavine prava. Nadaljevati morajo predvsem napore za zagotovitev neodvisnosti, odgovornosti, integritete, kakovosti in pa učinkovitosti pravosodnih sistemov," je povedal.

Reynders s pravosodnimi ministri o vladavini prava

Pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana

Evropski komisar za pravosodje je ob prihodu na ministrsko zasedanje poudaril tudi pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana. Zavzel se je tudi za tesnejše sodelovanje med temi državami in EU-jem na področju pravosodja, tudi v okviru Evropskega javnega tožilstva.

Zasedanja so se poleg Reyndersa udeležili še pravosodni ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav Svetu EU-ja.

Že v četrtek je notranji minister Aleš Hojs gostil ministrsko konferenco na področju notranjih zadev. Gre sicer za srečanje, ki ga pripravijo enkrat letno in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.

V Ljubljano prihaja evropska glavna tožilka

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi bo v ponedeljek obiskala Ljubljano. S predstavniki slovenskega sodstva se bo pogovarjala o sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom, ki ga je od začetka njegovega delovanja junija letos zaznamoval zaplet glede slovenskih evropskih delegiranih tožilcev. Ta sta zdaj imenovana, a številna vprašanja so obvisela v zraku.
Srečala se bo z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo, predstavniki specializiranega državnega tožilstva in predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič.

Evropsko tožilstvo bedi nad evropskim denarjem

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja. Delovati je začelo junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija. Izjema so Poljska, Madžarska, Švedska, Danska in Irska.

Tožilstvo izvaja čezmejne preiskave goljufij v povezavi s sredstvi EU-ja, višjimi od 10.000 evrov, ali na področju davka na dodano vrednost, če je povzročene za več kot deset milijonov evrov škode. Članice po bruseljskih podatkih zaradi čezmejnih goljufij vsako leto izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV-ja.

Deluje na dveh ravneh, strateški in operativni. Sedež tožilstva je v Luksemburgu, operativna raven pa se izvaja v sodelujočih članicah.

Strateško delovanje zagotavljata evropski glavni tožilec – na ta položaj je bila torej prva imenovana Romunka Laura Kövesi – in kolegij tožilcev, v katerem sedi po en predstavnik iz vsake države – Slovenijo v njem zastopa Jaka Brezigar.

Operativno raven pa zagotavljajo evropski delegirani tožilci, ki so v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti Evropskega javnega tožilstva. V vsaki članici delujeta najmanj dva.

Evropski delegirani tožilci so torej vez med Evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi. Brez njih je učinkovita preiskava vseh sumov goljufij glede na večkratna opozorila Laure Kövesi otežena, celo nemogoča.