Pahor: počasnost širitve ohlaja zaupanje v EU

“Nisem šel v Sarajevo, da bi opravljal poslanstvo za koga drugega ali za ideje drugih ljudi,” je na današnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical na temo širitve EU na Zahodni Balkan, dejal predsednik države Borut Pahor. Nasprotuje tudi spremembi sedanjih meja v BiH, na posledice spreminjanja meja na etnični osnovi pa opozarja tudi profesorica FDV Petra Roter.

LJUBLJANA > Ne v času zadnjega, marčevskega, obiska Sarajeva ne prej in ne pozneje ni bil seznanjen z nobenim non-paperjem, je obstoj in povezavo z neuradnim diplomatskim dokumentom o mejah Zahodnega Balkana komentiral predsednik Borut Pahor. Vsebino non-paperja, katerega obstoj je vrh slovenske politike sicer zanikal, je objavil portal Necenzurirano.si, vanj pa so vpete ideje o razdružitvi BiH.

Pahor za čimprejšnjo širitev EU

“Zamisli od dokončnem razpadu Jugoslavije in spremembi obstoječih meja odločno nasprotujem, ker ne verjamem, da je to mogoče doseči po mirni poti,” je še dodal Pahor. Znova se je zavzel za širitev EU na države Zahodnega Balkana in to čimprej. “Počasnost širitve ohlaja zaupanje v EU, perspektivo v teh državah, kar ima za posledico vzpon nacionalizmov in vse bolj angažiran vpliv tretjih držav,” je še dejal.

Omenjeni non-paper je razburil in še razburja politike mnogih držav v regiji, posebej njegova vsebina, ki govori o spreminjanju mej v BiH, kjer bi večino Republike Srbske priključili Srbiji, večinsko hrvaške kantone BiH pa Hrvaški. Dokument poleg tega predlaga združitev Kosova in Albanije. Na nesprejemljivosti spreminjanja meja na etnični osnovi opozarja tudi profesorica mednarodnih odnosov na FDV Petra Roter. “V nekaterih primerih bi pomenilo sprejemanje etničnega čiščenja in tudi genocida (v Srebrenici, kjer so srbske sile namenoma pobile več kot 8000 Bošnjakov) in nesprejemanje etnične, jezikovne in verske raznolikosti prebivalstva. Potrdilo bi napačno prepričanje, da je takšna raznolikost problem, celo ‘problem’, ki da se ga da rešiti s premikom meja,” je dejala.

Prepričana je, da bi se že iz zgodovine morali naučiti, da etnične in državne meje ne morejo sovpadati zaradi običajnih procesov sobivanja ljudi, zaradi preseljevanja in drugih razlogov. In naučiti bi se tudi morali, da raznolikost kot taka ni problem. “Problem so različni nacionalisti, ki pogosto za doseganje nekih ozkih (osebnih) interesov uporabljajo etnično karto za spodbujanje sovraštva in nezaupanja do tistih, ki se ne opredeljujejo tako kot oni ali kot dominantna skupnost.”

Pomurje, Madžarska, Krim in Rusija

Roterjeva je tudi prepričana, da bi imela kakršna koli ideja o spremembi meja, kot so jih določili z Daytonskim mirovnim sporazumom, posledice tudi za druga območja v regiji, na katerih strnjeno živijo manjšine. “Ali naj bi potemtakem Pomurje postalo del Madžarske, ker je bila trianonska pogodba po prvi svetovni vojni zanje nepravična? In taka območja so tudi drugje - spomnimo se zgolj primera nelegalne priključitve Krima k Rusiji.”

Ocenila je, da gre za ideje, “ki jih poznamo iz nekih drugih časov in ki se niso končale dobro. ‘Končne rešitve’ so pomenile tudi zločine, kot je bil holokavst”. Rotarjeva je ob tem prepričana, da bi se morala EU ukvarjati predvsem z upravljanjem etnične heterogenosti. “Na način, ki bo zagotavljal enakost posameznikov, integracijo družb in mednarodni mir. Vsakemu, ki razmišlja o takšnih ‘rešitvah’, bi zelo priporočila daljši obisk Srebrenice, muzeja v Potočarih in pogovor s katerim od tam zaposlenih, ki so preživeli genocid v Srebrenici,” je dejala Roterjeva.

---