Težke besede med Brusljem, Varšavo, Moskvo in Minskom

Razmere na poljsko-beloruski meji so vse resnejše, spor med državama dobiva resne obrise, da utegne biti človek odločitve pri njegovi rešitvi ruski predsednik Vladimir Putin, pa lahko sklepamo iz klica, ki ga je Putin dobil od nemške kanclerke Angele Merkel. Prosila ga je za pomoč in posredovanje.

MINSK, VARŠAVA > Poljski premier Mateusz Morawiecki je bil v oceni dogajanja na meji diplomatskosti: Belorusijo je obtožil kar “državnega terorizma”. Verjame, da gre tudi za “tiho maščevanje” beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi poljske podpore opoziciji v Belorusiji, je dejal ob obisku predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela v Varšavi.

Michel je potrdil, da je na mizi znova več možnih sankcij proti Belorusiji, države članice pa naj bi se o tem pogovorile v ponedeljek. “Pokazati moramo močno enotnost, da bi lahko imeli vpliv in končali, kar se dogaja, saj to ni sprejemljivo,” je dodal po poročanju STA. Po poročanju Reutersa bi lahko šlo za zamrznitev premoženja vplivnih Belorusov in za omejevanje potovanj na ozemlje EU.

Na drugi strani v Minsku odgovornost za krizo pripisujejo Evropski uniji in zahodu. Beloruski zunanji minister Vladimir Makej je tako na obisku v Moskvi obtožil Evropsko unijo, da spodbuja migrantsko krizo na meji med Belorusijo in Poljsko, Minsk zato skuša najti z Rusijo skupen odgovor na krizo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je govoril o protibelourski kampanji Zahoda.

Samo včeraj je poljska policija na meji z Belorusijo prijela 50 migrantov, že v torek zvečer sta dve veliki skupini migrantov po navedbah lokalnih medijev uspeli prebiti ograjo na meji med državama. Tako je več deset ljudi čez podrto ograjo vstopilo na poljsko ozemlje, od koder lahko bolj ali manj neovirano potujejo po vsej Evropski uniji.

Glavne tarče zadnjih obmejnih dogodkov so tri beloruske sosede: ob Poljski še Litva in Latvija. Beloruske oblasti s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na čelu namreč že več mesecev namerno vzpodbujajo migrante, predvsem iz nemirnih držav Bližnjega vzhoda, kot sta Irak in Afganistan, naj uporabijo Minsk kot tranzitno točko na njihovi poti v EU. Države zato na svoje meje pošiljajo vojaške enote, Litva je v obmejnem pasu za en mesec razglasila izredne razmere. Tako je tam od včeraj omejeno gibanje, prepovedano je tudi zbiranje ljudi.

Nemška kanclerka Angela Merkel je zaradi dogajanja včeraj telefonirala Vladimirju Putinu in ga prosila, naj posreduje in poseže v dogajanje. A ji je Putin v odgovor predlagal, da bi se morala EU o tej zadevi pogovarjati neposredno z Minskom, so po telefonskem pogovoru sporočili iz Kremlja.

Belorusija velja za “zadnjo preostalo evropsko diktaturo”, njen predsednik, nekdanji sovjetski partijski kader Aleksander Lukašenko je na oblasti skoraj tri desetletja. Država ima močne gospodarske in politične odnose skoraj edinole z Rusijo, čeprav zaveznike išče tudi na Bližnjem vzhodu in v Centralni Aziji. Evropska unija je proti njej zaradi lanske nasilne zadušitve opozicijskih protestov uvedla sankcije, zdaj pa je na mizi nov paket sankcij.

Migranti kot “orožje” sicer niso beloruska invencija; pred leti si je z zavezo, da jih bo zadržal na ozemlju svoje države, večmilijardno pomoč iz Bruslja zagotovil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

---