SLOVO
Umrl je velik talent in briljanten komik
Mlajše generacije ga poznajo iz humorističnih serij. Drama Kdo se boji Virginie Woolf mu je prinesla oskarjevsko nominacijo.
Odpri galerijo
Do zadnjega je dihal in živel za svojo umetnost. FOTO: Andrew Kelly/Reuters
Izgubili smo legendo. Odšel je velik talent in briljanten komik. Vse, kar je ustvaril, je bilo ikonsko. Pogrešali bomo tvoj nalezljivi smeh in toplino. Takšne in podobne besede, prepojene z žalostjo, odmevajo v Hollywoodu, ki se je ovil v črno.
Zaradi zapletov pri operaciji žilnega obvoda se je v 88. letu namreč poslovil George Segal, čigar kariera se je raztezala prek šestih desetletij. In čeprav je bil že globoko v jeseni svojega življenja, je ameriški igralec do zadnjega prekipeval od življenjske energije, o slovesu od svoje umetnosti pa niti razmišljal še ni. Skoraj do zadnjega je stal pred kamerami in počel to, kar mu je šlo najbolje od rok.
V vlogi zabavnega dedka Popsa Solomona je v komični nanizanki Goldbergovi ljudem na obraze risal nasmeh, svojo še zadnjo epizodo, ki prihaja na televizijo 7. aprila, pa je posnel le nekaj dni pred smrtjo.
Bil je sramežljiv otrok, ki pa je s svojo zadržanostjo pometel v trenutku, ko je pri devetih letih videl film Puška na posodo z Alanom Laddom in Veronico Lake. Tam in tedaj se je odločil, da je njegova prihodnost na odru in v filmu! In imel prav. Igra ga je osvobodila spon sramežljivosti, v vlogi najrazličnejših likov pa je zacvetel in zasijal. Sploh v drami Kdo se boji Virginie Wolf, v kateri je 1966., le pet let po svojem filmskem prvencu, že zaigral z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom.
»Elizabeth in Richard sta bila v tistem času kot kraljica in kralj sveta. Le o njiju se je govorilo. In da sem igral z njima, me je navdalo z izjemnim zadovoljstvom,« je dejal skromno, čeprav si je z igro ob velikanih velikega platna priigral oskarjevsko nominacijo za najboljšo stransko moško vlogo. Precej po naključju sicer, saj je vlogo dobil le, ker jo je zavrnil Robert Redford. Ob očitnem talentu je imel torej tudi precejšnjo srečo, kar pa je po Georgeevem mnenju ena ključnih sestavin uspeha v zabavni industriji.
»Poklic igralca je še najbolj podoben poklicu kockarja. Kot on čaka na tisto eno srečno številko, karto ali barvo, igralec čaka na tisto eno ključno vlogo. Ki jo dobi ali pa ne.«
Segal je očitno imel nekaj sreče, da je dobil vlogo v filmu, v katerem je lahko pokazal svoj dar in ga je utiril na pot uspeha. V sledečih letih in desetletjih je pred kamerami stal z Jane Fonda, Natalie Wood in Barbro Streisand, navdušil z Glendo Jackson v filmu A Touch of Class, ki je obema prinesel zlati globus, Jacksonovi pa še oskarja. »Nato pa sem postal malce starejši in začel dobivati vloge mestnih očetov,« je dejal Segal.
Kajti če ga starejše generacije poznajo kot čednega glavnega igralca, se je mlajšim prikupil kot hudomušen sivolas možakar, najsi v Goldbergovih, ki se jim je pridružil 2013., najsi v humoristični seriji Just shoot me!. V tej je med letoma 1997 in 2003 igral urednika revije Jacka Galla, ki mu je prinesel nominacijo za zlati globus. »Like, ki bi po vseh pravilih morali biti nevšečni bedaki, mu je uspelo prikazati tako, da jih je občinstvo vzljubilo,« pa je dejal Steve Levitan, ustvarjalec situacijske komedije Just shoot me!.
Prikupil se je kot urednik Jack Gallo v situacijski komediji Just shoot me!. FOTO: Chris Haston/NBCU
Zaradi zapletov pri operaciji žilnega obvoda se je v 88. letu namreč poslovil George Segal, čigar kariera se je raztezala prek šestih desetletij. In čeprav je bil že globoko v jeseni svojega življenja, je ameriški igralec do zadnjega prekipeval od življenjske energije, o slovesu od svoje umetnosti pa niti razmišljal še ni. Skoraj do zadnjega je stal pred kamerami in počel to, kar mu je šlo najbolje od rok.
V vlogi zabavnega dedka Popsa Solomona je v komični nanizanki Goldbergovi ljudem na obraze risal nasmeh, svojo še zadnjo epizodo, ki prihaja na televizijo 7. aprila, pa je posnel le nekaj dni pred smrtjo.
Do vloge po naključju
Bil je sramežljiv otrok, ki pa je s svojo zadržanostjo pometel v trenutku, ko je pri devetih letih videl film Puška na posodo z Alanom Laddom in Veronico Lake. Tam in tedaj se je odločil, da je njegova prihodnost na odru in v filmu! In imel prav. Igra ga je osvobodila spon sramežljivosti, v vlogi najrazličnejših likov pa je zacvetel in zasijal. Sploh v drami Kdo se boji Virginie Wolf, v kateri je 1966., le pet let po svojem filmskem prvencu, že zaigral z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom.
Z igro v drami Kdo se boji Virginie Woolf si je prislužil oskarjevsko nominacijo. FOTO: Warner Bros
»Elizabeth in Richard sta bila v tistem času kot kraljica in kralj sveta. Le o njiju se je govorilo. In da sem igral z njima, me je navdalo z izjemnim zadovoljstvom,« je dejal skromno, čeprav si je z igro ob velikanih velikega platna priigral oskarjevsko nominacijo za najboljšo stransko moško vlogo. Precej po naključju sicer, saj je vlogo dobil le, ker jo je zavrnil Robert Redford. Ob očitnem talentu je imel torej tudi precejšnjo srečo, kar pa je po Georgeevem mnenju ena ključnih sestavin uspeha v zabavni industriji.
»Poklic igralca je še najbolj podoben poklicu kockarja. Kot on čaka na tisto eno srečno številko, karto ali barvo, igralec čaka na tisto eno ključno vlogo. Ki jo dobi ali pa ne.«
Ljubljenec občinstva
Segal je očitno imel nekaj sreče, da je dobil vlogo v filmu, v katerem je lahko pokazal svoj dar in ga je utiril na pot uspeha. V sledečih letih in desetletjih je pred kamerami stal z Jane Fonda, Natalie Wood in Barbro Streisand, navdušil z Glendo Jackson v filmu A Touch of Class, ki je obema prinesel zlati globus, Jacksonovi pa še oskarja. »Nato pa sem postal malce starejši in začel dobivati vloge mestnih očetov,« je dejal Segal.
Georgeeva druga strast je bilo brenkanje na bendžo, na katerega je 1981. s svojo glasbeno skupino Beverly Hills Unlisted Jazz Band igral celo v sloviti newyorški koncertni dvorani Carnegie Hall.
Kajti če ga starejše generacije poznajo kot čednega glavnega igralca, se je mlajšim prikupil kot hudomušen sivolas možakar, najsi v Goldbergovih, ki se jim je pridružil 2013., najsi v humoristični seriji Just shoot me!. V tej je med letoma 1997 in 2003 igral urednika revije Jacka Galla, ki mu je prinesel nominacijo za zlati globus. »Like, ki bi po vseh pravilih morali biti nevšečni bedaki, mu je uspelo prikazati tako, da jih je občinstvo vzljubilo,« pa je dejal Steve Levitan, ustvarjalec situacijske komedije Just shoot me!.
