Vikinški šepet

Električne avtomobile lahko delimo v tri splošne skupine. Eni so nastali brez predhodnega načrtovanja in so nerodna nadgradnja modelov s klasičnimi pogoni, drugi so že od rojstva načrtovani tako, da lahko sprejmejo vse oblike pogonov (tudi električnega), tretji pa so rojeni električni in samo električni. Volvo XC40 spada v drugo kategorijo, kar sicer pomeni vsaj nekaj kompromisov, a je pri XC40 teh zares zelo malo.

Električna različica je navzven torej bolj ali manj enaka običajnim izvedbam. Razlikuje se po zaprti sprednji maski in nekaj drugih malenkostih, enako velja za notranjosti, kjer je iskanje razlik naporno delo. To po našem mnenju ni slabo, saj je tako prehod na električni pogon toliko lažji, še posebej za tradicionaliste.

69-kWh baterija po WLTP omogoča več kot 400 kilometrov vožnje, v praksi nekje 350.


Pri XC40 sta električni pogonski alternativi dve. Zmernejša ima en motor s 170 kilovati moči (231 KM), zmogljivejša pa po enega na vsaki osi, kar nanese skupnih 300 kW (408 KM). Mi smo preizkusili šibkejšo in 12 tisočakov cenejšo izvedbo s sprednjim pogonom. Izbira vpliva tudi na velikost baterije, ki ima pri vstopnem modelu kapaciteto 69 kWh (zmogljivejši ima 78 kWh). Z enim polnjenjem na papirju zmore kar 424 kilometrov, kar je v praksi utopično pričakovati. Tam do 350 gre z nekaj previdnosti, vožnja brez nervoznega oziranja na odstotek preostale energije v bateriji pa traja približno 300 kilometrov. Glede na zmerno odmerjeno baterijo to ocenjujemo kot soliden rezultat, zlasti v luči odličnih sposobnosti polnjenja. Z enosmernim tokom gre kar z močjo 150 kilovatov, z izmeničnim tokom do 11 kW. Potrdimo lahko, da so te hitrosti tudi zares dosegljive, le polurni priklop tako pomeni praktično polno baterijo.

Kar zadeva vozne lastnosti, se užitki ne končajo pri pospeških na ravnem, užitek je tudi vožnja po zaviti cesti. V primerjavi z enako zmogljivim bencinskim modelom B4, ki tehta 350 kilogramov manj, se dodatna masa, seveda, občuti, a ne toliko, da bi to kazilo vozniško izkušnjo. Po drugi strani je med vsakdanjimi potovanji izjemno udoben in do uporabnika prijazen avtomobil, ki deluje skorajda protistresno. Ja, Švedi znajo narediti prijetno kabino, četudi izkušnjo zaznamuje nekoliko pretirana digitalizacija, kjer so gumbi z bližnjicami redkost, zato je za veliko funkcij treba vsaj malce pobrskati po osrednjem zaslonu na dotik. Ta je pokončne oblike, lepo odziven in pregleden, a z Googlovo programsko opremo vseeno zahteva nekaj privajanja.

150 kW je največja moč polnjenja na hitrih polnilnicah DC, na polnilnicah AC ta znaša 11 kW.


Med običajne adute praktično vseh vozil te znamke sodi nadpovprečna praktičnost, kjer tudi izvedba recharge ne izostane. Prtljažnik je s 419 litri prostora praktično enak kot pri ostalih izvedbah, podrti nasloni sedežev v drugi klopi prav tako ustvarijo ravno dno za prevoz večjih predmetov. Sicer se udobno sedi tako spredaj kot na zadnji klopi, odlagalnih prostorov je več kot dovolj.

Volvo z XC40 recharge pri uvajanju električnega pogona zagovarja »mehak« pristop, ki je kot nalašč za tiste, ki ga še ne sprejemajo najlažje. Samo nad zamenjavo motornega ropota za električno šepetanje se je namreč težko pritoževati.
 

videz, vozne lastnosti, hitrost polnjenja baterij

cena, upravljanje (skoraj) vsega z zaslonom na dotik

brez napak