Zavrženi mladički so pogosto v slabih stanjih in le redki preživijo. / Foto: Helena Kermelj

Problem mačjih mladičev

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Gorenjska / sreda, 28. september 2022 / 07:09

Številna društva za zaščito živali se trudijo ozaveščati o pomenu sterilizacije in kastracije mačk in tudi v društvu Arja stremijo k spremembi miselnosti o naravni gonitvi in kotitvi mačk.

Mnoge gorenjske občine sicer vsako leto razpisujejo različne akcije sofinanciranja sterilizacije oziroma kastracije, nekatere, denimo Bohinj, Šenčur, Kranj in Medvode, finančno pomagajo celo pri urejanju lastniških mačk, vendar se mnogim to še vedno zdi prevelik finančni zalogaj. Cene posega so odvisne od posameznih veterinarskih postaj, gibljejo se nekje med 50 in 80 evri, vendar so vseeno neprimerljivo nižje od stroškov, ki jih prinašajo legla mladičev in njihova oskrba.

Jesenice – V zadnjih letih so družbena omrežja preplavile fotografije zavrženih mačjih mladičev, ki v katastrofalnih stanjih čakajo na svojo usodo. Kljub zakonskemu sprejetju živali kot čutečih bitij v letu 2020 se situacija glede zapuščenih mladičkov v smeteh, rekah in gozdovih ne izboljšuje. Zavetišča vseskozi poročajo o zapolnjenih kapacitetah in pozivajo k sterilizaciji in kastraciji mačk, saj domov žal ni dovolj za vse.

O pomenu sterilizacije in kastracije smo se pogovarjali s Polono Podlipnik Kikelj, predsednico Društva za zaščito živali Arja: »Nesterilizirane mačke imajo letno lahko do 18 mladičev, za katere na koncu ne poskrbi nihče. Pri ljudeh še vedno prevladuje miselnost, da je poslanstvo mačke to, da postane mama, da je to naravno. Nekaterim se zdi sterilizacija oziroma kastracija prevelik finančni zalogaj, širijo pa se tudi različne lažne informacije o tem, kako sterilizirane in kastrirane mačke ne lovijo, postanejo lene in nedružabne.« Podlipnikova razloži, da društvo sodeluje z različnimi zavetišči, ki poskrbijo za primerno namestitev in oskrbo zapuščenih živali.

»Na žalost se še vedno dogaja, da ljudje utapljajo, dušijo, odvržejo mladičke, namesto da bi jih ustrezno zaščitili oziroma preprečili s samo sterilizacijo mačke oziroma kastracijo samca,« razloži Polona in obenem poudari, da prednosti niso samo v preprečevanju nezaželenih mladičev. Sterilizacija oziroma kastracija namreč onemogočata tudi širjenje različnih bolezni, kot so mačji aids, levkoza, mikrosporija, ki zelo negativno vplivajo na kvaliteto življenja muc.

Nesterilizirane mačke nimajo izbire in pogoste brejosti jih fizično zelo izčrpajo. Polona razloži: »Mački nimajo samokontrole, hormoni delujejo, brejost traja samo devet tednov in ponovna gonitev se lahko začne že šest tednov po sami skotitvi mladičev. To je za mačko velik napor. Na žalost prihaja tudi do parjenja med sorodniki, kar lahko vodi do težkih genetskih okvar mladičkov.« Zavetišča in društva za zaščito živali poskušajo redno ozaveščati in informirati ljudi o pomenu sterilizacije oziroma kastracije, vendar na žalost večkrat naletijo na gluha ušesa.