Prebivalci Slovenije so prek spletnih platform ali mobilnih aplikacij ponujali svoje storitve, opravljali prevoz ljudi, hrane ali blaga, prodajali svoje izdelke ali oddajali nastanitev. Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform, jih je bilo 60 odstotkov starih od 35 do 54 let. Nekaj več kot četrtino so predstavljali mladi, stari od 15 do 34 let, nekaj več kot desetino pa starejši od 54 let. Oba spola sta bila približno enako zastopana.

Da so v zadnjem letu delali prek digitalnih platform, je v anketi navedlo približno 30 tisoč prebivalcev Slovenije. Nekaj več kot polovica vseh, ki so delali prek digitalnih platform, je tako delo opravila tudi v mesecu pred anketiranjem. Večina od teh jih je opravila manj kot 30 ur dela. Za več kot dve tretjini delavcev je dohodek iz tega dela predstavljal manj kot polovico skupnega mesečnega dohodka. Večina (86 odstotkov) tistih, ki so v prejšnjem letu delali prek digitalnih platform, je bila sicer zaposlenih ali samozaposlenih, preostali pa so se opredelili kot študenti, brezposelni ali upokojenci.

Kot ugotavljajo državni statistiki, je med platformami, ki posredujejo pri izmenjavi storitev in izdelkov, mogoče zaznati različne stopnje izvajanja nadzora nad delavci. Nekatere imajo le manjšo vlogo in delujejo kot spletišče za lažjo izmenjavo storitev, druge pa z določanjem omejitev in pogojev plačila ter lokacije ali časa dela posegajo tako v organizacijo kot tudi v nadzor nad izvedbo, so pojasnili.

Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform v mesecu dni pred anketiranjem, si je 90 odstotkov ljudi lahko samih določalo delovni čas za naloge, povezane s tem delom, ali pa so delo lahko samostojno razporedili znotraj določenih časovnih okvirov. Trije od štirih vprašanih so lahko cene storitev oz. izdelkov določili sami ali pa so ceno postavili v dogovoru s platformo ali strankami.