Na ministrstvu za kulturo so ob izteku leta 2022 podali pregled dosedanjega dela po junijskem nastopu nove vlade s pogledom v bližnjo prihodnost. Foto: MMC RTV SLO
Na ministrstvu za kulturo so ob izteku leta 2022 podali pregled dosedanjega dela po junijskem nastopu nove vlade s pogledom v bližnjo prihodnost. Foto: MMC RTV SLO

Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki prihaja iz vrst Levice, je med poglavitnimi cilji ministrstva poudarila prav vzpostavljanje porušenega dialoga v celotnem sektorju kulture. "To zaupanje si želimo zgraditi in smo ga odprli tako z dialoškimi skupinami za samozaposlene, nevladnike in javne zavode kot tudi z različnimi posveti, ki smo jih že organizirali ali jih bomo v začetku prihodnjega leta," je dejala.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: BoBo
Ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: BoBo

Vzpostavitev več strokovnih skupin
Z namenom priprave različnih strategij so na ministrstvu vzpostavili tudi druge strokovne skupine, med drugim za muzeje in galerije, za film, medije in slovenski jezik. "Na noben način si na ministrstvu za kulturo ne želimo, da je ministrstvo nekaj, kar dela samostojno ali v najslabšem primeru proti kulturi, temveč želimo skupaj s celotnim sektorjem in s pomembnim elementom tega sektorja, občinstvom, snovati in razmišljati o tem, kakšen mora biti, kakšna na bo zakonodaja, kaj je naša skupna prihodnost in kako kulturo postaviti v središče družbe. Kajti kulturno-umetnostni sektor se dotakne neposredno ali posredno prav vsakega prebivalca," je poudarila ministrica.

Ob tem je kot pomembne poudarila obiske po regijah, ki jih nameravajo nadaljevati, tudi za vzpostavitev sprememb nacionalnega programa za kulturo, ki bi jim vzporedno sledil še štiriletni akcijski načrt, kar si želijo izpeljati do konca prihodnjega leta.

Sorodna novica Tjaša Pureber imenovana za v. d. generalnega direktorja direktorata za razvoj kulturnih politik

Nujna reforma statusa samozaposlenih
Ustanovitev novega direktorata za razvoj kulturnih politik, ki ga vodi Tjaša Pureber, je posledica ocene, da je v zadnjih nekaj letih manjkala kulturna politika, še posebej pa se obravnavale težave samozaposlenih v kulturi. Reforma statusa samozaposlenih v kulturi je po besedah vodje direktorata nujna, potekala pa bo v več korakih. S to reformo želijo prevetriti merila za vstop in ohranitev statusa skupaj s socialnimi pravicami, zgraditi podporno okolje in razmere, ki bodo omogočali ustvarjanje vrhunske umetnosti. Dotakniti se nameravajo tudi dolgotrajnih bolniških odsotnosti in olajšati administracijo, je še dejala Pureber.

Ministrstvo za kulturo s pregledom dosežkov

Strategija za muzeje in galerije ter strategija za medije
Državni sekretar Marko Rusjan je napovedal, da bodo v letu 2023 pripravili dve strategiji. Prva se bo nanašala na muzeje in galerije, katerih delovanje si želijo približati 21. stoletju, druga pa na medije. Svetovalec ministrice za medije Lenart J. Kučić je napovedal, da se nameravajo prenavljanja medijske zakonodaje lotiti najprej s pripravo strategije, v kateri bi glavne težave razdelali skupaj z deležniki, šele temu bi sledil zakon. Po Kučićevih besedah so glavne anomalije znane, prepoznala jih je tudi Evropska komisija: vpliv politike, skrito lastništvo in koncentracija lastništva, netransparentna poraba javnega denarja ter napadi na novinarje.

Sorodna novica "Novi zakon preprečuje politični vpliv na RTV Slovenija"

Poslanstvo RTV-ja je, da "služi vsem ljudem"
Na medijskem področju so že sprejeli novelo zakona o RTV Slovenija, ki je dobila večinsko podporo tudi na referendumu. Ob razglasitvi izidov referenduma je Asta Vrečko poudarila željo, da RTV Slovenija čim prej znova postane javna in neodvisna medijska hiša, kar je tudi njeno poslanstvo. "Da služi vsem ljudem, objektivno predstavlja novice in skrbi za informiranost vseh državljanov in državljank," je še poudarila. V današnji izjavi za medije je tudi spreminjanje kolektivne pogodbe označila za nelegitimno dejanje, če pri tem ni soglasja določenih sindikatov. Domnevne spolne zlorabe v tej medijski hiši pa je označila za skrb vzbujajoče.

Avtonomna cona in slaba banka
V zvezi z zapletom med Participativno ljubljansko avtonomno cono (Plac) in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je ministrica pojasnila, da se skupaj s partnerji pogovarjajo o različnih možnostih, da bi našli čim boljšo rešitev.

Frankfurt, ljubljanska Drama in NUK II
V prihodnjem letu bo sicer za slovensko kulturo pomembno leto v mednarodnem merilu, saj bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Doma medtem potekajo še zadnji postopki, da bi se z letom 2024 lahko začeli veliki naložbi. To sta prenova in dograditev ljubljanske Drame ter gradnja NUK-a II, je za konec poudaril državni sekretar Matevž Čelik Vidmar.