Maska je izjemno močen pripomoček za igralca, saj mu omogoča, da izstopi iz sebe, in mu daje priložnost, da ustvari nekaj popolnoma drugačnega. To je nekaj, kar se lahko zgodi samo z masko, saj niti najboljši igralec ne more spremeniti svojega obraza. Z masko pa se lahko ustvari popolnoma na novo. Seveda me je fascinirala tudi tehnika uporabe maske, to, kako težko je delati z njo, koliko dela mora vložiti igralec, da maska deluje, da je živa in da je lik verjeten. Čeprav gre pri igri z masko za nekaj umetnega, je vendarle sinteza igralčevega dela v gledališču – ustvariti svet lika, ki je neodvisen od njega. Maska igralcu omogoča nekakšen nadzor nad tovrstno shizofrenijo.
Gledališče Celje bo nocoj na Velikem odru premierno uprizorilo komedijo italijanskega režiserja Mattea Spiazzija Paradiž, ki se odvije praktično brez besed. Dogajanje je postavljeno v dom starejših v manjšem slovenskem kraju in prikazuje življenje skupnosti stanovalcev. Temo staranja prepleta s temami izključenosti, osamljenosti, smrti, neizpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja; v osredju pa je pomembnost majhnih trenutkov v življenju prebivalcev doma. Osnovno sporočilo predstave je, da življenje osmišlja upanje, je pojasnila dramaturginja Tatjana Doma.
Paradiž ne želi biti samo dokumentarno pričevanje, temveč sodobna pravljica, ki slavi življenje z enakimi možnostmi za vse. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starostnikom vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja razpravlja z edinega merodajnega položaja na koncu časovnega traku, v bližini smrti.
Že stari Grki so poznali moč maske
Večina igralcev se v Paradižu prvič srečuje z masko in nebesednim gledališčem. Po mnenju režiserja, ki je tudi specialist za gledališko masko, je maska izjemno močen pripomoček za igralca, saj mu omogoča, da izstopi iz sebe, in mu daje priložnost, da ustvari nekaj popolnoma drugačnega. To je nekaj, kar se lahko zgodi samo z masko, saj niti najboljši igralec ne more spremeniti svojega obraza. Z masko pa se lahko ustvari popolnoma na novo, je pojasnil Spiazzi.
Spiazzija maska fascinira, ker je celoten obraz igralca popolnoma zakrit. Tako mlajši igralci lahko stopijo v vlogo starejših. "Maska je celo bolj resnična kot resničnost," meni Spiazzi.
Igralsko zasedbo predstave sestavljajo Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik in Branko Završan.
Scenograf je Primož Mihevc, kostumografka Dajana Ljubičić, oblikovalka in izdelovalka mask Alessandra Faienza. Oblikovalec zvoka je Mitja Švener,
oblikovalec svetlobe pa Gregor Počivalšek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje