Ukrajina je bila ponoči znova tarča obsežnih ruskih napadov. Foto: Reuters
Ukrajina je bila ponoči znova tarča obsežnih ruskih napadov. Foto: Reuters

Ukrajinski elektroenergetski operater Ukrenergo je sporočil, da je bilo v nočnih ruskih napadih močno poškodovanih več elektrarn in energetskih objektov v petih pokrajinah.

Kot je povedal Zelenski, je Rusija nad Ukrajino izstrelila več kot 40 raket in 40 brezpilotnih letalnikov. "Nekatere rakete in brezpilotni letalniki šahed so bili uspešno sestreljeni. Žal le del," je zapisal na omrežju X. O eksplozijah so poročali s severovzhoda, juga in zahoda države.

S poveljstva ukrajinskih zračnih sil so sporočili, da je zračna obramba uničila 18 ruskih izstrelkov in 39 brezpilotnih letalnikov. Kot so pojasnili, je Rusija izstrelila skupno 82 raket in letalnikov, glavna tarča pa je bila zahodna pokrajina Lvov.

Ruske rakete in letalniki so uničili veliko elektrarno na premog Tripilska blizu Kijeva, so sporočili predstavniki Ukrajine. Posnetki na družbenih omrežjih kažejo ogenj in črn dim, ki se vije iz elektrarne.

Elektrarna v lasti državnega energetskega podjetja Centrenergo je pomemben dobavitelj elektrike za pokrajine Kijev, Čerkasi in Žitomir. Njena zmogljivost je bila 1800 megavatnih ur, več kot so znašale potrebe glavnega mesta pred vojno.

Iz Harkova na severovzhodu Ukrajine poročajo, da je zaradi napadov na daljnovode brez elektrike ostalo 200.000 odjemalcev. Po besedah guvernerja pokrajine Olega Sinegubova so ruske sile izvedle najmanj deset napadov na ključno infrastrukturo. Izpade elektrike naj bi že odpravljali. Iz mesta poročajo tudi o treh smrtnih žrtvah.

Napadeni sta bili tudi podzemni skladišči zemeljskega plina, kjer imajo plin tudi nekatera tuja podjetja, je sporočilo energetsko podjetje Naftogaz. Skladišča so še delujoča, so dodali.

Moskva: Napadi so odziv na ukrajinske napade

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so zadeli energetska poslopja v Ukrajini v odziv na ukrajinske napade z letalniki na ruska naftna, plinska in druga energetska poslopja.

Blizu Harkova so bili v napadu na naselje Lipci, ki leži približno deset kilometrov od meje z Rusijo, ubiti trije ljudje, med njimi 14-letni deček. Ruski vodeni izstrelki so zadeli tudi bolnišnico v obmejnem mestu Vovčansk.

V Odesi na jugu Ukrajine je bilo v ruskih napadih ubitih pet ljudi, med njimi desetletna deklica. V napadu je bilo ranjenih 14 ljudi, nekateri med njimi naj bi bili v kritičnem stanju. Ruske sile so po besedah guvernerja pokrajine Olega Kipra napad izvedle z balističnimi raketami iskander. Ob tem je bil v pristaniškem mestu poškodovan objekt za oskrbo z elektriko.

V Mikolajivu na jugu Ukrajine pa so bili ubiti najmanj štirje ljudje.

Putin: Iz človekoljubnih razlogov smo počakali na konec zime

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da so ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo povračilo za ukrajinske napade na ruske energetske objekte.

Po pogovorih z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi je Putin še dejal, da je namen ruskih napadov demilitarizacija Ukrajine, saj da vplivajo na proizvodnjo orožja. "Žal smo v zadnjem času opazili vrsto napadov na naše energetske objekte in smo se bili prisiljeni odzvati," je dejal Putin. Lukašenko, ki je gospodarsko, politično in vojaško močno odvisen od Kremlja, se je strinjal s svojim gostiteljem in trdil, da je Ukrajina izzvala obstreljevanje elektrarn.

Po besedah ruskega predsednika je Moskva z napadi na energetsko infrastrukturo "iz človekoljubnih razlogov" počakala do konca zime, da bi prebivalci Ukrajine manj trpeli zaradi izpada električne energije. "Nismo želeli odvzeti elektrike socialni infrastrukturi in bolnišnicam," je pojasnil po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da so ruske sile v nočnih napadih uporabile šest balističnih raket, ki lahko tarče zadenejo v nekaj minutah in jih je veliko težje sestreliti. Zato po ministrovih besedah v Ukrajini potrebujejo ameriške sisteme zračne obrambe Patriot.

Napadi na rusko ozemlje

V ruski obmejni pokrajini Kursk so bili v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ubiti trije ljudje, vključno z dvema otrokoma, pa je ponoči na Telegramu zapisal guverner pokrajine Roman Starovojt. Po njegovih besedah je letalnik na avtomobil, v katerem so potovali civilisti, odvrgel eksplozivno napravo.

Napade z letalniki naj bi Ukrajina izvedla tudi v sosednji pokrajini Voronež.

Sirene so se oglasile tudi v Kijevu, zato se je mnogo prebivalcev zateklo na postaje podzemne železnice. Foto: Reuters
Sirene so se oglasile tudi v Kijevu, zato se je mnogo prebivalcev zateklo na postaje podzemne železnice. Foto: Reuters

Kremelj: Mirovni pogovori brez Rusije so nesmiselni

Kakršni koli mirovni pogovori o Ukrajini brez Rusije so nesmiselni, je v odzivu na napoved Švice, da bo junija gostila konferenco na visoki ravni o miru v Ukrajini, dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.

"Najprej moramo razumeti, o čem bodo tam govorili, o kakšni mirovni formuli. Večkrat pa smo že tudi poudarili, da je pogajalski proces brez Rusije nesmiseln, torej gre tu dejansko za pogajalski proces brez namena," je dejal Peskov po poročanju portala ruske tiskovne agencije Tass.

Ponovil je, da je Rusija pripravljena na pogovore z Ukrajino, da pa za to ne vidi možnosti, češ da jih je Kijev prepovedal.

Po navedbah Švice je cilj omenjene konference oblikovanje okvira za pot do celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini kot tudi konkretne časovnice za sodelovanje Rusije v mirovnem procesu.

Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je ob tem potrdil, da udeležba Moskve na konferenci ni predvidena, da pa "mirovnega procesa brez Rusije ne more biti, čeprav je ne bo na prvem srečanju".

Ruski predstavniki so že v sredo sporočili, da se Rusija pogovorov v Švici ne bo udeležila in da je ta pobuda brez ruske udeležbe nesmiselna. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je konferenco kritizirala kot jalovo pobudo ameriške demokratske stranke predsednika ZDA Joeja Bidna pred predsedniškimi volitvami v ZDA.

Slovenija Rusiji očita teptanje mednarodnega humanitarnega prava

Napadi na civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini so očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki ga Rusija vsak dan tepta in sistematično uničuje tudi ukrajinsko kulturno dediščino, je v obsodbi ruskih dejanj med današnjo razpravo Varnostnega sveta ZN-a o položaju v Ukrajini povedal slovenski veleposlanik Samuel Žbogar.

"Ne mine dan, da ruske oborožene sile ne bi napadle Ukrajine, pobijale in pohabljale njene državljane in uničevale civilno infrastrukturo," je v razpravi dejal Žbogar in dodal, da Slovenija najostreje obsoja takšna dejanja. "To je skrb vzbujajoč vzorec obnašanja, ki ga vidimo tudi v Gazi," je poudaril.

Spomnil je na ruski napad na energetsko infrastrukturo Ukrajine s 150 brezpilotniki 22. marca, ki je bil namenjen povzročitvi nepopravljive škode ukrajinskim elektrarnam. "To nas je znova privedlo do roba nove okoljske katastrofe, ki jih Rusija povzroča v tej nepotrebni vojni," je dejal Žbogar in spomnil, da se podobni napadi nadaljujejo.

"Gre za očitno kršenje mednarodnega humanitarnega prava. Medtem ko je Rusija upravičeno zaskrbljena zaradi uničevanja po Gazi in trpljenja Palestincev, pa z uničevanjem civilne infrastrukture in pobijanjem civilistov v Ukrajini izkazuje popolnoma drugačen standard. Rusijo pozivamo, naj preneha spodkopavati poskuse za dosego miru v Ukrajini. Kršitve mednarodnega prava, trpljenje civilistov in agresija se morajo takoj prenehati," je dejal.

S položajem v Ukrajini sta člane Varnostnega sveta ZN-a seznanila pomočnik generalnega sekretarja ZN-a za Evropo, Srednjo Azijo in Ameriki Miroslav Jenča in direktorica v uradu ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) Edem Wosornu.

Wosornu je med drugim navedla, da je bilo v Ukrajini do zdaj med vojno ubitih 10.810 civilistov, ranjenih pa več kot 20.550. Deset milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove, uničujoča vojna pa več sto tisoč civilistom ovira dostop do nujnih dobrin in storitev.