Drugi dan jubilejne 60. münchenske konference je dopoldne minil v znamenju vojne v Ukrajini, popoldne pa je potekalo več okroglih miz na temo Bližnjega vzhoda.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je kot nujno izpostavil potrebo po oblikovanju palestinske države, ki bi zagotavljala tudi varnost Izraela, poročajo tuje tiskovne agencije.
Blinken je dejal, da želijo skoraj vse arabske države "vključiti Izrael v regijo in normalizirati odnose z njim, če tega že niso storile, zagotoviti varnostna zagotovila in zaveze, da se bo Izrael lahko počutil varnejšega".
Hkrati pa po njegovih besedah pod vodstvom arabskih držav potekajo pristna prizadevanja za reformo, oživitev in preoblikovanje palestinskih oblasti na Zahodnem bregu, da bi lahko učinkoviteje zastopale interese palestinskega ljudstva in bile v prihodnosti boljši partner Izraelu.
Blinken je od začetka vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas na območju Gaze pred štirimi meseci že večkrat obiskal Bližnji vzhod, kjer se s ključnimi voditelji pogovarja o možnostih za prekinitev ognja in trajni mir. Obstaja velika možnost, da bodo prizadevanja propadla, saj Izrael pripravlja napad na Rafo na jugu Gaze, kamor se je pred izraelskimi vojaškimi operacijami v palestinski enklavi zateklo 1,5 milijona Palestincev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je na varnostni konferenci dejala, da bi za dosego rešitve dveh držav morala obstajati zagotovila, da se kaj takšnega, kot je bil napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, ne more nikoli več zgoditi, poroča britanski Guardian.
Zelenski: Kako dolgo bo svet Rusiji dopuščal takšno vedenje? Rutte: Dovolj stokanja zaradi Trumpa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na münchenski varnostni konferenci dejal, da Rusija vodi vojno proti vsem pravilom, in vprašal voditelje, zakaj to dopuščajo. V svojem govoru je potrdil, da so se ukrajinske enote umaknile iz mesta Avdijivka na vzhodu države, "da bi rešile življenja". "Da bi se izognili obkolitvi, smo se odločili, da se umaknemo na druge linije. To ne pomeni umika za več kilometrov ali da je Rusija nekaj zavzela," je zatrdil in dodal, da je zanje najpomembnejša naloga rešiti svoje ljudi.
Ob tem je znova opozoril, da pomanjkanje orožja krepi ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Žal pomanjkanje orožja v Ukrajini, zlasti topništva in raket dolgega dosega, omogoča Putinu, da se prilagodi trenutni intenzivnosti vojne," je dejal in dodal: "Ne sprašujte Ukrajine, kdaj se bo vojna končala. Vprašajte se, zakaj jo Putin še vedno lahko nadaljuje?"
"Putin lahko prihodnja leta spremeni v katastrofo"
Ob tem je dodal, da bi moralo biti leto 2024 po njegovem mnenju "čas za obnovitev svetovnega reda, ki temelji na pravilih". "V tej sobi ni nikogar, ki ga vojna v Evropi ne ogroža. To je ruska vojna proti vsem pravilom. A kako dolgo bo svet še pustil, da se Rusija tako vede? To je ključno vprašanje," je še dejal in posvaril, da lahko vsak izbruh vojne preraste v svetovno katastrofo. "Če ne bomo ukrepali zdaj, bo Putin prihodnja leta spremenil v katastrofo, tudi za druge narode."
Ukrajinski predsednik je ob tem prepričan, da lahko Ukrajina v vojni zmaga. "Svojo zemljo lahko dobimo nazaj. In Putin lahko izgubi. To se je na bojišču že večkrat zgodilo," je ohranil optimizem in opozoril, da je Putin "genocid nad ljudmi spremenil v običajen del svoje politike".
Spomnil je tudi na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in dejal, da je Putin "bandit, ki ohranja oblast s korupcijo in nasiljem". "Ne smemo se bati Putinovega poraza. Putin je grožnja vsem svobodnim narodom," je še dejal.
Trump mora videti, kaj je "resnična vojna"
Zelenski je ob tem dodal, da bi nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa v primeru vrnitve na položaj popeljal na fronto v Ukrajini. Meni namreč, da bi morali politični odločevalci videti, kaj vojna prinaša s sabo.
"Če bi gospod Trump prišel, sem pripravljen iti z njim na fronto. Če se pogovarjamo, kako končati vojno, menim, da moramo pokazati ljudem, ki odločajo, kaj v resnici, ne na Instagramu, pomeni resnična vojna," je dejal.
Skoraj dve leti po začetku ruske agresije na Ukrajino se je namreč dolgoročna podpora Zahoda znašla pod vprašajem zaradi zastoja pri potrjevanju novega, 60 milijard dolarjev vrednega svežnja v ameriškem kongresu.
Harris: Rusija mora povrniti vso škodo
Podpredsednica ZDA Kamala Harris je obljubila Ukrajini, da bodo ZDA stale ob njej, kolikor časa bo to potrebno. "Vse bomo naredili za to, da bo Rusija Ukrajini povrnila vso škodo," je dodala.
O pomoči v Ukrajini je govoril tudi odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte, sicer tudi eden izmed najvidnejših kandidatov za novega generalnega sekretarja zveze Nato, ki je dejal, da bi morali "prenehati jokati in tarnati nad Trumpom". "Ne smemo porabiti več sredstev za obrambo ali povečati proizvodnje streliva, ker bi se Trump lahko vrnil. To je odvisno od Američanov. Nisem Američan, v ZDA ne morem voliti. In vse to jokanje in stokanje o Trumpu – v zadnjih nekaj dneh to nenehno poslušam. Prenehajmo," je dejal.
Scholz: Večja skrb za evropsko varnost
Predtem je na oder stopil nemški kancler Olaf Scholz, ki je opozoril, da mora Evropa okrepiti svojo sposobnost samoobrambe, da bi odvrnila morebitne agresorje, ne glede na to, kdo bo zmagal na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA ali kako se bo končala vojna v Ukrajini. "Evropejci moramo veliko bolj skrbeti za lastno varnost, zdaj in v prihodnosti," je dejal Scholz drugi dan konference, ki so jo poimenovali kar "obrambni Davos". Konferenca namreč gosti rekordno število svetovnih politikov in strokovnjakov s področja varnosti in obrambe.
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je izdatke za obrambo povečala na dva odstotka BDP-ja in bo še naprej dosegala ta cilj Nata, je obljubil Scholz.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je v nagovoru na konferenci dejal, da je "pomembno in nujno, da ZDA odločijo o svežnju za Ukrajino, ker to pomoč potrebuje". "Zdaj je na ZDA, da izpolnijo, kar so obljubile," je dejal.
Kitajski zunanji minister znova pozval h končanju vojne v Ukrajini s pogajanji
Kitajski zunanji minister Vang Ji je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da bo Kitajska v nemirnem svetu ostala sila stabilnosti.
"Ne glede na to, kako se bodo spreminjale mednarodne razmere, bo Kitajska kot velika odgovorna država vedno ohranila kontinuiteto in stabilnost svojih glavnih politik ter odločno ostala sila stabilnosti v nemirnem svetu," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Wang, ki je nagovoril okoli 180 visokih predstavnikov držav na varnostni konferenci, potem ko je Zelenski navzoče znova pozval k pomoči Kijevu, je ocenil, da je Peking naredil že veliko konstruktivnega v Ukrajini. Dodal je, da bo še naprej imel pozitivno vlogo.
Medtem ko Kitajsko številni kritizirajo, ker ni obsodila ruske invazije v Ukrajini, je Vang poudaril, da imata Kitajska in Rusija normalne odnose kot veliki sosednji državi. Kot je dejal, odnosi med njima "ne vključujejo oblikovanja zavezništev, vzpostavljanja opozicije ali ciljanja tretjih strani". Zavrnil je obtožbe na račun Pekinga glede dogajanja v Ukrajini.
Znova je pozval h končanju vojne v Ukrajini s pogajanji in dejal, da Peking neutrudno skuša najti politično rešitev za krizo. Cilj kitajske diplomacije je tlakovati pot za mirovna pogajanja, preprečiti začaran krog nasilja in stabilizacija razmer, je dejal. Izpostavil je, da je pri rešitvi treba upoštevati varnostne interese obeh strani, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Pozval je še k nujni prekinitvi ognja v Gazi, kot edini način za mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev pa izpostavil rešitev dveh držav s priznano neodvisno palestinsko državo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje