Indijski pesnik, umetnostni kritik, kulturni teoretik in samostojni kustos Ranjit Hoskote (1969) je v tem tednu zapustil žirijo, pristojno za izbiro naslednjega umetniškega direktorja Documente, ene najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu, ki poteka vsakih pet let.
Hoskote je leta 2019 podpisal gibanje BDS (okrajšava za bojkot, dezinvesticije in sankcije), ki si prizadeva za končanje okupacije ozemelj, zavzetih med vojno na Bližnjem vzhodu leta 1967, in za končanje tega, kar označuje kot diskriminacijo izraelske arabske manjšine. Nemški parlament je prav v letu 2019 sprejel resolucijo, s katero je gibanje BDS opredelil kot "antisemitsko". Hoskote se je za odstop iz odbora odločil tudi zato, ker se ni hotel distancirati od te izjave, kar je od njega zahteval generalni direktor Documente Andreas Hoffmann.
Pretirano poenostavljanje kompleksnih realnosti
Zdaj so še preostali člani omenjenega odbora – Simon Njami, Gong Yan, Kathrin Rhomberg in Maria Ines Rodriguez – napovedali svoj "kolektivni odstop od te častne naloge". V izjavi, ki so jo objavili danes, so nekateri izmed njih utemeljili svoj odstop v ozračju, ki so ga opisali kot "čustveno in intelektualno ozračje pretiranega poenostavljanja kompleksnih realnosti" v povezavi z obtožbami o antisemitizmu pri Documenti, poroča Deutsche Welle (DW).
To ni bilo povezano samo z zaskrbljenostjo glede podpore gibanju BDS, temveč z večmesečno razpravo o upodobitvah antisemitskih klišejev v delih, ki je pristalo na lanski Documenti, ki jo je kuriral indonezijski kolektiv Ruangrupa. Odhajajoči člani odbora so zapisali še, da ima "Nemčija izrazito družbeno in politično odgovornost" ter da se "skrb vzbujajoči znaki globoko zakoreninjenega antisemitizma znova kažejo po vsem svetu" in jih skrbi, da je bilo to vprašanje "zlorabljeno za javnomnenjsko politiko". V odstopni izjavi so zapisali še, da "v trenutnih okoliščinah ne verjamemo, da v Nemčiji obstaja prostor za odprto izmenjavo idej ter razvoj kompleksnih in niansiranih umetniških pristopov, ki si jih umetniki in kustosi Documente zaslužijo".
Ministrica za kulturo Claudia Roth se je že odzvala na odstope in dejala, da "zdaj potrebujemo verodostojen nov začetek, za kar je treba Documento tudi organizacijsko repozicionirati".
Ranjit Hoskote: Kritika Izraela ni antisemitizem
Hoskote je v odstopnem pismu, objavljenem 13. novembra, zapisal, da je "javno nastopil proti intelektualnemu in kulturnemu bojkotu Izraela". Poudaril je tudi svojo "željo, da znova izrazi" svoje "najvišje spoštovanje do judovskega ljudstva" in svoje "najgloblje sočustvovanje z njihovim zgodovinskim trpljenjem ter občudovanje do njihovih veličastnih kulturnih dosežkov". Opomnil je še, da kritika Izraela ni antisemitska.
"Od mene zahtevajo, da sprejmem obsežno in nevzdržno definicijo antisemitizma, ki zamenjuje judovsko ljudstvo z izraelsko državo in s tem vsako izražanje naklonjenosti palestinskemu ljudstvu napačno predstavlja kot podporo Hamasu. /…/ Moja vest mi ne dopušča, da bi sprejel to obsežno definicijo in te omejitve človeške empatije," je še zapisal.
Že 10. novembra je omenjeni odbor Documente zapustila izraelska umetnica in filozofinja Bracha Lichtenberg Ettinger, ki živi med Parizom in Tel Avivom. Po Hamasovem napadu na Izrael na začetku oktobra je sporočila, da ne more sodelovati pri izbiri naslednjega umetniškega direktorja, potem ko niso odobrili njene prošnje za preložitev naslednje seje odbora.
Lichtenberg Ettinger se med drugim nekaj dni po napadu ni mogla osebno udeležiti sestanka odbora, saj je bil njen polet v Nemčijo odpovedan. V odstopni izjavi je opisala občutek, da je "ohromljena pod raketami", ko je na seji sodelovala prek videokonference.
"Resnična priložnost" za nemško zvezno vlado?
Claudia Roth je v svoji današnji izjavi podvomila tudi o finančni vpletenosti nemške zvezne vlade v Documento. Po njenih besedah bodo subvencije zagotovljene le, "če bo obstajal skupen načrt in vidni reformni koraki", ki vključujejo "jasne odgovornosti" in "resnično priložnost za zvezno vlado, da sodeluje in postavi standarde za preprečevanje antisemitizma in diskriminacije".
Po pisanju DW-ja je prispevek zvezne vlade k lanski Documenti 15 znašal 3,5 milijona evrov, medtem ko sta dva glavna delničarja – mesto Kassel in zvezna dežela Hessen – prispevala 21,5 milijona evrov.
Ministrica za kulturo je že ob lanski Documenti pozvala k spremembam strukture, pri čemer je bilo očitno, da želi imeti vlada večji vpliv na Documento. Po njenih besedah bi morali odgovorni poskrbeti, "da na Documenti ne bo razstavljenih nobenih nadaljnjih antisemitskih del". Pozvala je tudi k "jasno določenim in dogovorjenim" odgovornostim. Umik nemške vlade iz nadzornega sveta Documente leta 2018 in ohranitvi financiranja iz zveznega proračuna je bila po mnenju Claudie Roth "huda napaka".
Obsodila je tudi izjavo BDS-ja, ki jo je pred leti podpisal Hoskote, in jo označila za "očitno antisemitsko", kar delno izhaja iz tega, da gibanje BDS opredeljuje Izrael kot "naseljensko-kolonialno državo apartheida", še piše DW.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje