Osrednja regijska slovesnost ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bila v ponedeljek v Beltincih, danes pa je v predsedniški palači v Ljubljani dan odprtih vrat, kjer je obiskovalce nagovoril predsednik republike Borut Pahor. "Državni prazniki spomnijo vse državljane na prelomne dogodke v prejšnjem stoletju, ki so omogočili, da smo se duhovno, kulturno in politično povezali," je poudaril predsednik.

"Skupnost si mora v časih, kot je zdravstvena kriza, zaradi epidemije koronavirusa stati ob strani in narediti vse, kar je v njeni moči, da bi nam bilo skupaj lažje," je dejal Pahor. Ob tem je izpostavil, da trenutne razmere od vseh državljank in državljanov terjajo posebno mero potrpežljivosti, strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Le te vrednote, ki se jih ob zgledu navzamejo tudi otroci, bodo po Pahorjevih besedah krepile slovensko narodno in državno skupnost. Kot je še opomnil, zdaj ni čas za sovražnost in obtoževanja.

Hkrati je Pahor pozval vse Slovence in Slovenke, da, če je le mogoče, razumejo ukrepe, ki so jih postavile oblasti, četudi ti niso vedno razumljivi in prepričljivi. Spomnil je na to, da ni dovolj, da za zajezitev epidemije koronavirusa ukrepajo zgolj oblasti, ampak da jo znamo kot družba v duhu solidarnosti premagati skupaj.

Ob tem je Pahor pozval vse, da se kljub družbenim, političnim in verskim razlikam spomnimo, da smo del ene skupnosti, ki se trenutno kolektivno sooča z zdravstveno krizo. Ker še vedno nismo dosegli želene precepljenosti prebivalstva, pa je po Pahorjevi oceni zdaj ključno, da smo kot družba toliko bolj pazljivi glede vseh preostalih preventivnih ukrepov. Kot ključnega je pozdravil tudi načrt, da šol v naslednjem šolskem letu ne bi zapirali.

Janša: Dolžnost vsakokratne vlade je, da potencialom Prekmurja omogoči ustvarjalni zagon in razvoj

Neverjetno je, da so Prekmurci kljub odrezanosti od slovenskega ozemlja ohranili slovenski jezik, kulturo in idejo enotne države, je v poslanici ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal premier Janez Janša.

Kot je poudaril, je zato dolžnost vsakokratne vlade, da potencialom Prekmurja omogoči ustvarjalni zagon in razvoj. Janša se je v poslanici zahvalil generacijam Prekmurk in Prekmurcev, ki so "ljubezen do naroda in lepe slovenske besede ter prekmurščine, ki je njihov drugi materni jezik, prenašali iz roda v rod".

Kot je še poudaril, danes morda ne dojemamo v celoti, kako pomembna je bila odločitev Pariške mirovne konference, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. "Gotovo pa vemo, da smo v zgodovini izgubili že preveč slovenske zemlje in so izven meja matične domovine ostali preštevilni Slovenci, ki niso imeli te sreče, da bi dočakali združitev ali ostali združeni z matičnim narodom," je zapisal premier.

Sorodna novica "Odločitev za Prekmurje in Slovenijo je bila odločitev za boljši jutri in dostojno, lepše življenje"

Odločitev, da 17. avgust praznujemo kot državni praznik, zato po Janševih besedah ni samo izraz veselja in hvaležnosti za uresničeno željo Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom, ampak tudi zahvala vsem, ki so z vsem svojim bitjem delovali za to, da se to stoletno hrepenenje udejanji. Ob tem prazniku pa hvaležnost spremlja tudi zavest o ljubezni do naroda, zato moramo kot narod storiti vse, da bodo tudi prihodnje generacije v Prekmurju govorile slovensko in prekmursko, je dejal Janša.

Prekmurje je danes neločljiv del slovenskega prostora. Zaradi svoje zgodovinske izkušnje življenja v različnih narodnih skupnostih in državah, zaradi svoje geografske lege in komunikacijske odprtosti je ustvarjalno prisotno v glasbi, slikarstvu, literaturi, plesu, športu, gospodarstvu in znanosti, je navedel Janša.

Prekmurje ima tudi razvito kulturo sodelovanja in življenja v sožitju z madžarsko narodno skupnostjo, ki lahko v miru in svobodi ohranja in razvija svojo identiteto. A razvojne priložnosti Prekmurja še zdaleč niso izčrpane, je v poslanci še ocenil premier.

Zorčič: Danes praznujemo, ker smo skupaj

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič v poslanici ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom sporoča, da danes praznujemo, ker smo skupaj. Prekmurci po njegovih besedah upravičeno pričakujejo dodaten zagon regijskega gospodarstva, za to pa je potrebna preudarna, razvojno naravnana in povezovalna politika.

"V preteklih desetletjih se je Prekmurje moralo soočiti s padcem večje industrije in posledično brezposelnostjo ter begom možganov, a tudi to se spreminja: investicije v nova delovna mesta, razvoj turizma in kmetijstva vračajo perspektivo v slovensko deželo vzhajajočega sonca. Z epidemijo spremenjene okoliščine so podkrepile spoznanje, da živeti dlje od glavnega mesta nikakor več ne pomeni biti obroben in zapostavljen, temveč, da se to ponuja kot priložnost za odprtost in 'prvovrstnost'," je zapisal v poslanici.

Prekmurje, njegove naravne danosti in pridni ljudje po besedah Zorčiča upravičeno pričakujejo dodaten zagon regijskega gospodarstva, kar se lahko doseže tudi s pomočjo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. "Zdaj je čas, da te vzhajajoče priložnosti tako Prekmurje kot celotna Slovenija izkoristita in si zagotovita boljšo prihodnost. Samo s preudarno in razvojno naravnano, povezovalno politiko, ki razume, da je vsak, tudi najmanjši kraj naše dežele enakovreden del mozaika, bomo to tudi dosegli," je dodal. Ob tem je spomnil še na Porabske Slovence, ki so ostali zunaj skupne države. "Kljub težkim zgodovinskim pogojem in v vedno manjšem številu, a vendarle, še danes negujejo slovenski jezik in tradicijo onkraj naših meja," je navedel.

Dan združitve prekmurskih Slovencev v spomin na zborovanje v Beltincih

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Nato je 17. avgusta vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same.