Monolitne poslovne aplikacije, kot so celoviti informacijski sistemi ERP, ki so grajeni in uvedeni po načelu vse v enem, imajo sicer vrsto prednosti, ampak se lahko ob nenehnih spremembah pokažejo kot trn v peti.
Za kaj pravzaprav gre? Digitalizacija poslovanja razširja uporabo informacijskih rešitev in storitev, pri čemer se poglablja tudi informacijska podpora za procese in postopke, ki so že informatizirani. Zato podjetja poleg sistema ERP vse pogosteje uvajajo nišne informacijske rešitve, s katerimi bodisi podprejo posebnost svojega poslovanja bodisi pridobijo najboljše prakse in funkcionalnosti za posamezno poslovno področje.
Bistvo digitalizacije je v povezovanju
Temeljni sistem ERP mora zagotavljati povezljivost z naraščajočim naborom zunanjih rešitev in storitev, ne glede na to, kje delujejo – na lokaciji podjetja, v oblaku ali pa so del zunanjega izvajanja poslovnih procesov.
»V ERP-sistemu MIT Orkester prek tesne integracije z zunanjimi rešitvami zagotavljamo celovito digitalizacijo in avtomatizacijo procesov, tako v proizvodni kot storitveni dejavnosti,« pravi Bernarda Korelec, poslovna svetovalka v podjetju MIT informatika.
Poseben izziv pri integraciji sistema ERP z drugimi informacijskimi rešitvami je prenos procesov v zunanje izvajanje. To je še posebej pogosto na področju logistike, kjer se podjetja vse pogosteje odločajo za storitve logističnih podjetij, od skladiščenja do pakiranja, odpreme in transporta. Poseben izziv je tudi spreminjanje poslovnega modela, kjer lahko pride do velikih organizacijskih sprememb.
»V zadnjem času smo MIT Orkester uspešno povezali z več logističnimi informacijskimi sistemi, ki jih uporabljajo ali podjetja interno ali pa njihovi izvajalci logističnih storitev. Gre za sisteme, kot je Jungheinrich WMS, ki ga za vodenje skladiščnega poslovanja uporablja Medex ali pa za sisteme, ki jih uporabljajo ponudniki logističnih storitev, na primer Pošta Slovenije, Gebrüder Weiss in drugi,« pravi Bernarda Korelec.
V primeru integracije z logističnimi rešitvami se med sistemi prenašajo različne informacije in dokumenti, od podatkov o zalogah in najav dobav do prenosnic in izdajnic. Podobno se MIT Orkester povezuje z nišnimi proizvodnimi informacijskimi sistemi (MES), V tem primeru se iz MIT Orkestra v zunanji sistem prenese delovne naloge, ko pa se ti zaključijo, se v MIT Orkestru izdelajo ustrezne knjižbe ter izdajnice in prejemnice.
Zanimiva je tudi povezava s sistemom CRM, saj sta prav trženje in prodaja med največjimi spodbujevalci digitalne transformacije. V podjetju Salomon uporabljajo MIT Orkester v povezavi s sistemom Intrix CRM, ki deluje v oblaku. Prodajniki v Intrix CRM pripravljajo ponudbe, ob zaključku ponudb pa se prenesejo podatki v MIT Orkester, kjer se izdelajo računi.
Je vaš ERP res prilagodljiv?
Prilagodljivost procesov je poleg zmožnosti za integracijo ena ključnih zahtev digitalizacije in jo oglašujejo praktično vsi ponudniki sistemov ERP. Vendar je vprašanje, na kakšen način jo zagotavljajo. Problematični so predvsem tisti sistemi ERP, kjer je potrebno poslovne procese sprogramirati, namesto da bi se jih uvedlo pretežno prek nastavitev. Uvedba v poslovne procese se mora namreč izvesti s čim manj programiranja, ki ne le povečuje stroške in podaljša čas izvedbe projekta, ampak predvsem oteži uvajanje sprememb.
In prav hitre spremembe so v zadnjem času tisti del poslovne stvarnosti, ki podjetja postavljajo pred vprašanja o novih investicijah v sistem ERP. Nič ne pomaga, če se procese v sistemu ERP lahko preprogramira, če je treba za takšen poseg čakati po več mesecev in zanj plačevati na deset tisoče evrov. Nekateri globalni sistemi pa kljub začetni nastavljivosti večjih sprememb v procesih sploh ne dovoljujejo.
