Ta mesec bi res “pasali” dve sejnini
Sejnina. Vsota, ki jo prejmemo, ko smo na seji in ne, ko nekaj sejemo v zemljo. Tisto je pridelek. Sejejo lahko občinski svetniki, sejejo nadzorniki v javnih zavodih in podjetjih, sejejo tudi tisti, ki so člani občinskih odborov. Sejati na seji se izplača in vedno se najde kdo, ki je pripravljen proti plačilu več ur sedeti in žuliti zadnjo plat. Če za eno sejo prejmeš dobrih 200 evrov izplačane sejnine, bi znala biti motivacija nedvomno še višja. S sejnino so si občinski svetniki že plačali položnice, dali za avtomobilski ali stanovanjski mesečni obrok, za potovanje, nove zobe, mehanika, kozmetičarko. Ob tem pa še delovali v dobro sosedov, družbe in sveta.
Glede na to, da tja, na občinske sedeže, sedejo po volji ljudstva, ima ljudstvo vso pravico, da od njih zahteva učinkovitost, branje proračuna, odlokov in pravilnikov, vztrajanje pri izpolnjevanju potreb skupnosti, ki ga je izvolila, in ne le prisotnosti na seji. Še vsakdo od novinarjev je kdaj slišal občinskega svetnika, ki se je županu opravičil, ker ni uspel prebrati gradiva za občinsko sejo - in ostal živ. Glas ljudstva bi imel vso pravico zaklicati: “Za to sejo, spoštovani, ne prejmete niti evra. Ven z njim!”
Nemalo jih je, plačanih svetnikov, od katerih razen tarnanja nad debelim občinskim gradivom nismo slišali nič koristnega. Ki jih niti enkrat nismo slišali, da bi spregovorili. Le tam so bili.
Ko jih vprašamo, ali bi se odpovedali sejninam, nam občine, ki svojim svetnikom, odbornikom in nadzornikom namenjajo osem ali deset odstotkov županove plače, odgovorijo odločno nikalno. Ne, to je v lokalni samoupravi zakonska dolžnost. A ni župan tisti, ki določi višino sejnine, o, ne, občinski svetniki sami odločajo o njeni višini. Ali pa se ji deloma odpovedo. In si izplačajo samo simbolični 1 evro.
Poteza ankaranskega župana in nabora ankaranskih občinskih svetnikov iz programske skupine Radi imamo Ankaran, ankaranske politične večine, je bila ob svojem nastanku leta 2015 politično všečna in tudi finančno prijazna. Prevladale so vrednote, ki niso prav pogoste, njim ob bok pa stoji še sosedska brca entuziazma v spodbudo vsakič, ko je treba preštudirati odlok in pravilnik ter sprejeti odločitev. Sami to imenujejo čast.
Je možno trditi, da je plačan občinski svetnik bolj priden svetnik? No, tu se zorni kot presenetljivo prelomi. Nemalo jih je, plačanih svetnikov, od katerih razen tarnanja nad debelim občinskim gradivom nismo slišali nič koristnega. Ki jih niti enkrat nismo slišali, da bi spregovorili. Le tam so bili. Priden svetnik še zdaleč ni samo plačan svetnik, je pa denar dobra motivacija. Bo torej uspelo Ankarančanki Bredi Krašna iz Gibanja Svoboda, ki prepričuje župana, naj zviša sejnine, ohraniti navdušenje in zavzetost, ki ju kaže kot občinska svetnica, četudi bo še naprej prejemala zgolj 1 evro sejnine?