Spletno nasilje je izziv za vse, opozarjajo na Točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si
Ob dnevu varne rabe interneta, ki ga letos zaznamujemo 6. februarja, na Točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, opozarjajo na problematiko spletnega nasilja, ki predstavlja velik izziv za vse, največjega pa za mladostnike. Med njimi je močno razširjeno medvrstniško spletno nasilje, s katerim se težko pravilno soočajo. Iz pogovorov z učenci in dijaki na delavnicah Safe.si (letno jih izvedejo okoli 800) so ugotovili, da učenci četrtih razredov osnovne šole redno pripovedujejo, da so bili žrtve, povzročitelji ali priče spletnega nasilja, posamezni primeri pa se pojavljajo tudi v nižjih razredih.
Pri Safe.si so pripravili priročnik za šole o spletnem nasilju, ki ga bodo predstavili 14. februarja.
Stanje se slabša
Raziskava Odklikni! iz leta 2018 je pokazala, da je že 49 odstotkov osnovnošolcev in 55 odstotkov osnovnošolk ter 54 odstotkov srednješolcev in 64 odstotkov srednješolk doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja. Stvari so se na tem področju močno poslabšale po pandemiji covida-19, je bilo ugotovljeno v kvalitativni raziskavi TRACeD, v okviru katere so spomladi 2022 izvedli intervjuje z učenkami, dijakinjami in študentkami. Safe.si anketa med osnovnošolci in srednješolci iz istega leta je pokazala, da sta najbolj pogosta razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu, pri čemer skoraj dve tretjini srednješolcev meni, da so ljudje na internetu bolj nesramni in zlobni kot v živo.
Pri pogovorih z mladostniki na delavnicah Safe.si ugotavljajo, da mladi blažje oblike spletnega nasilja (npr. žaljenje) normalizirajo in ga ne sprejemajo kot nasilje, a jih kljub temu prizadene. Prav tako se številni povzročitelji ne zavedajo, da izvajajo nasilje, saj svoja dejanja opisujejo kot šalo in način zabave, hkrati pa zaradi pomanjkanja empatije ne razumejo, da žrtvi povzročajo stisko. Pri Safe.si opažajo, da je med mladostniki zasidrano stališče, da je žrtev sama kriva za nasilje, ki se ji dogaja.
Nesprejemljivo!
Spletnega nasilja v kakršni koli obliki ne smemo tolerirati, opozarjajo pri Safe.si. Pri tem imajo pomembno vlogo starši, ki otrokom omogočijo dostop do spleta in bi jih morali naučiti prepoznavati glavna spletna tveganja. Raziskava Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani junija 2023, je pokazala, da je več kot polovica (55 %) slovenskih staršev v skrbeh, da bi njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja, da pa bi bil povzročitelj spletnega nasilja, skrbi le četrtino (26 %) staršev. V skrbeh, da ne bodo znali pomagati otroku, če bi postal žrtev spletnega nasilja, je 42 % staršev, da pa bo otrok imel čustvene in vedenjske težave zaradi spletnega nasilja, se jih boji 57 %. Tretjina staršev je v skrbeh, da bi njihov otrok začel izvajati fizično nasilje, če ga bodo nadlegovali prek spleta.
V primeru, da bi bil otrok žrtev spletnega nasilja, bi se na policijo verjetno obrnilo 83 %, na šolo pa 85 % staršev. Skrb vzbujajoče pa je, da bi otroku kar desetina staršev verjetno svetovala, naj vrne s spletnim nasiljem v enaki meri, 29 % pa bi jih pričakovalo, da bodo otroci težave rešili sami med seboj. Večina staršev bi svojemu otroku nudila čustveno podporo in tolažbo (99 %) in svetovala, da povzročitelja blokira (95 %). Na starše povzročitelja spletnega nasilja bi se obrnilo 81 % staršev, pravno pomoč pa bi jih poiskalo 69 %.
