A poletje je tudi čas počitnic, dopustov, ko za nekaj časa zapustimo svoje vrtove in jih prepustimo v oskrbo sorodnikom, sosedom…Pa je to zares potrebno? Da zalivanje, in druga opravila prepustimo drugim? Veliko lahko storimo, da to ne bo potrebno. In poletje ima še eno temno plat. Neurja. Huda neurja z močnim vetrom in točo. Moj vrt je bil junija deležen toče kar dvakrat. Prva je naredila skoraj da ne masaker, druga pošiljka ledu z neba je na srečo bila prizanesljiva.

Pomirjeni na počitnice

Verjetno vam ni tuje iskanje osebe, ki bo pripravljena skrbeti za vaš vrt med tem, ko se boste potepali naokoli. Prepričani smo, da potrebujemo nekoga, ki bo vsak dan zalival. Ker tudi mi vsak dan redno, brez izjeme, razen, če vmes pade dež, zalivamo. Poletna jutra, ko me namesto budilke zbudi zvok pršenja vode, ker se vsi sosednje lotijo zalivanja, so kar stalnica. Kljub temu, da sem že vsem povedala, zakaj sama ne zalivam vsak dan, je težko narediti preklop v glavi in poskusiti drugače. Sama zalivam redko, pa takrat obilno. To pomeni, da moj vrt, ki meri približno 20 m2, zalivam poleti, ko ni padavin, približno eno uro, a le enkrat na teden, včasih še redkeje. 

V čem je trik? 

Pomembno je to, da že od vsega začetka zalivamo vedno zelo obilno, tako, da namočimo tla v globino vsaj 20 cm. Tako bodo rastline razvile svoje korenine v tej globini. In ker bodo njihove korenine globoke, bodo vedno našle vodo iz globin. Če pa zalivamo vsak dan zelo na kratko, zalijemo – namočimo samo zgornji sloj prsti. Rastline zato razvijejo koreninski sistem zelo plitko – tam, kje je vlažno. Tako postanejo odvisne vas, od zalivanja. Poleg tega na površini zaradi visokih temperatur voda tudi hitro izhlapi. Tako da je zalivanje res potrebno čisto vsak dan. A brez zastirke ne bo šlo tako zlahka. Tla naj bodo vedno zastrta z eno od organskih zastirk, ki je lahko slama, seno, listje, divje rastoče rastline, miskant…Preden se rastline razrastejo je med njimi vedno gola zemlja. Tega v divji naravi, v gozdu, na travniku nikjer ne vidimo. Narava vedno poskrbi, da so tla pokrita. V gozdu je to podrast, pozimi pa listje, mah…Tako se tla ohranjajo dalj časa vlažna, iz površine voda ne izhlapi tako hitro, v globini pa se nasploh ohrani zelo dolgo. Mikroorganizmi z lahkoto opravljajo svoje delo, tla so tudi rahlejša (ni potrebno venomer vihteti lopate štiharice in motike), pa še plevelu preprečimo rast.

Nič zato, če ste do sedaj skrbeli za vrt po ustaljenem načinu. Sedaj pred počitnicami, je pravi čas, da »preklopite« in začnete razmišljati in ukrepati drugače. Tako lažje postane vse skupaj! Torej, najprej vzemite v roke vile in tla dobro prerahljajte. Potem vse prazne prostore med rastlinami, kjer zevajo gola tla, pokrijte z zastirko. Potem pa si vzemite čas in zalivajte…dolgo…Ko to počnete prvič, vmes preverite, kako globoko so se tla namočila. To storite z lopato. Sama zalivam tako, da zalijem najprej enkrat vse grede, potem pa to ponovim še dvakrat ali tri krat. Storite tudi vi tako. Zalivajte cele grede, na točkovno samo k rastlinam. Če se le da, storite to zjutraj, takrat lahko zalivate z zalivalno cevjo kar po rastlinah, kot da bi deževalo. Storite to že sedaj , takoj. In kak dan prej, prede odidete za dalj časa na počitnice, zalivanje ponovite. Sama odidem za tri tedne in v tem času vrta ne zaliva nihče. Le pridelke pridejo pobrati.

Po toči zvoniti je prepozno, ali pač ne 

Ja, neurja s točo bodo zgleda postala stalnica. Prejšnji mesec sem kar dvakrat v razmiku dveh tednov, doživela ta pojav. Ko narava pošlje led z neba, samo obsediš in nemočno zreš skozi okno. In držiš pesti, da bo škoda čim manjša. Prvič je vrt popolnoma oklestilo. No, vsaj tako je bilo videti od daleč. Priznam, da sploh nisem šla pogledat, kaj se je zgodilo, kakšna je škoda. Naslednji dan je bil sprehod po vrtu res poln čustev, pol žalosti. A hkrati je ob pregledovanju rastlin v meni ves čas govoril en glas, to se bo obraslo, to bo vse v redu, to boš rešila. Solata je na prvi hip delovala popolnoma razcefrano. Ko sem začela odstranjevati zunanje liste, sem hitro ugotovila, da so srčki nepoškodovani in da bo vse v redu. In res, solata si je hitro opomogla, in sedaj ni videti nikjer posledic toče. Tudi fižol se je dobro obrasel, čeprav so ne so nekateri listi bili popolnoma preluknjani. Kumare so jo v povprečju kljub poškodovanim listom dobro odnesle. Le eno rastlino sem odstranila in jo zamenjala z novo. Slabo sta jo odnesla paradižnik in paprika. Slednja je bila popolnoma obglavljena, paradižnikovi listi in stebla čisto uničeni. Na srečo sem imela v lončkih še nekaj sadik, in jih nemudoma zamenjala. Kapusnice so jo prav tako dobro odnesle, korenček in rdeča pesa, ki sta bila še majhna, prav tako. Preprečiti tega pojava ne moremo. Lahko čez vrt napnemo zaščitne protitočne mreže, a marsikje to ni mogoče. Ko se narava obrne proti nam, je potrebno hitro reagirati. A kot sem sama to storila sicer bolj zaradi občutka, ki mi je pravil tako, kot iz katerega koli drugega razloga, raje počakajte kak dan, ker nikoli ni videti tako hudo, kot takoj po toči. Najprej preglejte vse rastline in se glede na moč poškodbe odločite, kaj se izplača ohraniti in kaj ne.

Poškodovane liste odstranite z ostrim nožem. Močno poškodovane rastline, brez listja, raje zamenjajte. Čisto vsak trenutek je primeren čas za sajenje določenih vrtnin. Če ste že zamudili s paradižnikom, papriko, pa pač posadite kaj drugega. Spodaj si lahko preberete, kaj vse sadimo julija. Rastline, ki ostanejo na vrtu so sedaj ranjene, preživele so šok, in potrebujemo malo več naše pozornosti. V mojem primeru, je bilo dovolj, da sem vse dobro pregledala in odstranila poškodovane liste in poganjke. Tla sem prerahljala z vilami, saj toča pada z neverjetno močjo in zbija prst. Kar je veter odnesel zastirke, sem jo obnovila. Ob velikih poškodbah poškropimo rastline s pripravkom na osnovi alg, ki jih dobite v vrtnarskih trgovinah. Lahko pa sami pripravimo čaje in izvlečke iz rastlin. Pripravki iz plešca, ki ga poznamo kot vsiljivca – plevel na vrtovih, povečujejo rast rastlin, delujejo poživljajoče na poškodovane rastline, povečujejo odpornost. Rastlino lahko nabiramo od pomladi do jeseni na vrtovih, njivah, travnikih, ledinah.

Hladni izvleček iz plešca

Dve pesti sveže zeli prelijemo z enim litrom hladne vode in pustimo stati 48 ur. S precejeno tekočino
škropimo po rastlinah.

Kaj sejemo in sadimo julija

Vedno, čisto v vsakem trenutku je čas za setev in sajenje določenih rastlin. Julija so to rastline, ki jih
bomo pobirali v jeseni in pozimi.

Setev na prosto

Korenina: korenje, rdeča pesa, pozna koleraba, črna redkev, strniščna repa

List: radič za rezanje, rukola, poletna solata, radič, endivija, sladki komarček, zgodnje zelje
Plod: grah nizki, fižol nizki, kumare, sladka koruza

Presajanje
Korenina: pozna koleraba
List: pozno zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, endivija, zimski por
Cvet: pozni brokoli