Pri otrocih in mladostnikih je arterijska hipertenzija redkejša kot pri odraslih in tudi vzroki zanjo so navadno drugačni kot pri odraslih, pojasnjuje strokovni direktor družbe Medifit o(Žiga Hladnik#Žiga Hladnik), dr. med., specialist družinske medicine.
Poznamo tako imenovano primarno arterijsko hipertenzijo in sekundarno hipertenzijo. Primarna hipertenzija se pojavi sama, brez spremljajoče druge bolezni.
Vzrok za sekundarno hipertenzijo pa je druga bolezen. Bolj zgodaj v otroštvu se pojavi, bolj verjetno je, da gre za sekundarno arterijsko hipertenzijo. Po koncu pubertete je precej pogostejša primarna, podobno kot pri odraslih, kjer je ta razlog za povišan krvni tlak v približno 90 odstotkih. Vzroki za sekundarno hipertenzijo so zelo različni. Lahko se pojavi že pri dojenčkih, vzrok zanjo so tromboza ledvične arterije, prirojene anomalije ledvic, koarktacija ali zoženje aorte in motnje pljuč, kot je bronhopulmonarna displazija.
Pri otrocih, mlajših od šest let, so lahko vzroki zožena ledvična arterija, bolezen ledvic in različni tumorji. Nad to starostjo so vzroki bolj podobni odrasli populaciji, kjer pri sekundarni hipertenziji prevladujejo hormonski vzroki ter bolezen ledvic in ledvičnih žil.
Ne spreglejmo znakov, kot so težave z dihanjem, motnje vida in krvavitve iz nosu
Hladnik opozarja, da so znaki, ki jih lahko opazijo starši ali zdravnik, odvisni od starosti otroka. Pri dojenčkih lahko na arterijsko hipertenzijo nakazujejo krči, razdražljivost, težave z dihanjem in odpoved srca. Pri starejših otrocih so znaki in simptomi bolj podobni kot pri odraslih. Tako se lahko pojavijo glavobol, utrujenost, motnje vida, krvavitve iz nosu in podobno. Pri ugotavljanju vzroka arterijske hipertenzije je zelo pomembna natančna anamneza oziroma natančni podatki, ki jih povedo starši oziroma otrok. Pomembni podatki so na primer prezgodnji porod, bolezni v družini, morebitna vnetja ledvic, slabša krivulja rasti, pri starejših pa tudi slabe navade, kot sta pitje alkohola in kajenje.
Ateroskleroza lahko privede do zamašitve žile ali možganske kapi
Povišan krvni tlak je dobro znan dejavnik tveganja bolezni srca in ožilja. Sodeluje pri procesu ateroskleroze (kopičenje holesterola iz krvi v žilah), ki počasi, a vztrajno okvari žilno steno, žilo oži in jo naredi krhko, opisuje sogovornik. Takšna sprememba v žili lahko postopoma zmanjšuje pretok krvi ali poči. Na tem mestu se podobno kakor pri rani naredi krvni strdek, ki žilo ali zapre ali pa odleti in zamaši žilo v drugem pomembnem organu. To je osnovni mehanizem za nastanek srčne ali možganske kapi.
Povišan krvni tlak tudi neposredno fizikalno obremenjuje žilo in poveča možnost za krvavitve, ki so lahko tudi usodne (denimo v možganih), če je žilna stena iz kateregakoli razloga oslabljena. Tem zgodnejši je začetek sprememb, večja je možnost za izgubljeno kakovost in dolžino življenja v prihodnosti. V industrializiranih državah se ateroskleroza velikokrat pojavi že pri otrocih in povišan tlak je eden izmed razlogov.
Zgodnja obravnava in zdrav življenjski slog
Hladnik opozarja, da je najpomembneje, da povišan krvni tlak prepoznamo, saj imamo samo tako možnost nanj vplivati, nato pa ukrepamo vzročno. V idealnem primeru bi to pomenilo, da pozdravimo osnovno bolezen, povišan krvni tlak pa nato izzveni. Pri novorojenčkih je tako izredno pomembno prepoznati koarktacijo aorte, ki se lahko popravi z operativnim posegom. Podobno je tudi z zoženjem ledvične arterije. Pri starejših otrocih in odraslih je bolj zapleteno, saj so vzroki najpogosteje kombinacija genov na eni strani in na drugi okolja ter nezdravega življenjskega sloga, kar je precej težje spremeniti.
Včasih je potrebno tudi farmakološko zdravljenje
Če je možno, pravi Hladnik, zdravimo vzrok. Pri otrocih s sekundarno hipertenzijo je lahko potreben operativni poseg za izboljšanje prekrvitve ledvice ali odstranitev morebitnega tumorja. Če je nemogoče vplivati na neposredni vzrok povišanega tlaka, pridejo v poštev ukrepi, ki krvni tlak nižajo, a ga ne pozdravijo.
Nefarmakološka terapija je pomembna za vse hipertonike. Najpomembnejše je zmanjšanje morebitne čezmerne telesne mase. Treba je poudariti, da je povišan tlak približno trikrat pogostejši pri čezmerno težkih otrocih – takih naj bi bilo v Sloveniji okoli 40 odstotkov. Pomembna je tudi redna, predvsem aerobna telesna vadba ter zdrava, uravnotežena prehrana. Znan je ugoden učinek omejitve soli in uživanje s kalijem bogate prehrane, predvsem svežega sadja in zelenjave. Zaradi povezave z aterosklerozo je pomembna tudi omejitev vnosa nasičenih maščob. Če je prisoten izrazit stres, je smiselno omejiti tudi tega.
Z omenjenimi ukrepi bi se krvni tlak moral nižati, če pa se kljub temu ne, je tudi pri otrocih in mladostnikih smiselno razmišljati o terapiji z zdravili. Podobno kot pri odraslih obstaja več različnih vrst zdravil, ki jih glede na posameznika prilagodi izkušen zdravnik. Lahko rečemo, da je obravnava otroka in mladostnika s povišanim krvnim tlakom izrazito individualna in večinoma je smiselno sodelovanje več strokovnjakov.
