Po štirih letih se ponovno išče največja nestrupena kača v Sloveniji
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima pri nas najboljše razmere za življenje v Istri. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo po prvi uspešni akciji ljubiteljske znanosti pred štirimi leti Išče se progasti gož ponovno prosijo prebivalce slovenske Istre in obiskovalce za pomoč pri informacijah o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev.
Športni rekreativci, ki smo veliko v naravi, se lahko pridružimo akciji.
Progasti gož je skrivnostni, plašni velikan iz družine gožev. Za ljudi je popolnoma nenevaren. Prepoznamo ga po štirih temnih vzdolžnih progah na sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa ter po stranski temni progi za očmi.
Mladiči so drugače obarvani – prepoznamo jih po temnih, pogosto črno obrobljenih širokih lisah na hrbtni in bočni strani telesa.
Samice progastega goža lahko v dolžino merijo do 260 centimetrov, samci pa so nekoliko manjši in zrastejo do 160 centimetrov. To pa je tudi razlog, da je njegovo gibanje počasno. Kače iz družine gožev so sicer prisotne po vsej Sloveniji. Znane so tudi kot koristni sosedi na naših vrtovih, saj se prehranjujejo z malimi glodavci, kot so miši in voluharji.
Pred štirimi leti odličen odziv, zato akcijo ponavljajo
Na območju Nature 2000 slovenska Istra s toplim in suhim okoljem so odlične razmere za progastega goža: raznolika kmetijska krajina, ki jo sestavljajo gozdovi, suhi travniki, žive meje in suhozidi.
Pojavlja se tudi v bližini vode – kljub svoji velikosti je dober plavalec. Leta 2020 so prvič izvedli akcijo ljubiteljske znanosti Išče se progasti gož in pridobili zelo koristne podatke: s pomočjo informacij prebivalcev in obiskovalcev slovenske Istre so našli 5 različnih osebkov progastega goža, trije so bili odrasli in dva mladiča. Več kot 20 ljudi je posredovalo fotografije in videoposnetke.
Akcija poteka tako, da prebivalci in obiskovalci območja Nature 2000 slovenska Istra ob morebitnem srečanju s progastim gožem posnamemo fotografijo ali video, lahko pa najdemo tudi njegovo staro obleko, ki jo imenujemo lev.
Posnetke posredujemo raziskovalcem Nacionalnega inštituta za biologijo (Alenka Žunič Kosi: alenka.zunic-kosi@nib.si; T: 059 23 27 74). Zapišemo si, kdaj in kje smo žival srečali, ter opišemo še posebnosti, ki bi bile lahko zanimive za raziskovalce.
Kljub njegovi velikosti raziskovalci s terenskimi popisi težko zaznajo prisotnost progastega goža. S posredovanjem podatkov prispevamo k boljšemu poznavanju njegove razširjenosti in biologije ter ohranjanju plašnega velikana v slovenski Istri.
Akcija poteka v integriranem projektu LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, organizirata jo partnerja Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod Štirna.
