Foto: Reuters
Foto: Reuters

Kot sta v sporočilu za javnost zapisala Zveza potrošnikov Slovenije in nevladna organizacija Focus, naj bi po podatkih SURS-a v letu 2021 povprečen prebivalec naše države porabil 89 kg mesa na leto. Slovenci smo tako po porabi vseh kategorij mesa nad evropskim povprečjem, razen pri porabi mesa drobnice.

Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa so pripeljala tudi do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje je uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa ali mesnih izdelkov na teden označil kot tvegano za zdravje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje.

Petina vzorcev predpakiranega govejega mletega mesa nezadovoljivih

Kot so zapisali v ZPS-ju, v trgovinah najpogosteje zasledimo goveje ali mešano mleto meso, narejeno iz govedine in svinjine, v zadnjem času pa je v ponudbi tudi perutninsko. Preverili so kakovost predpakiranega govejega mletega mesa. Na analizo v laboratorij so poslali deset vzorcev, med njimi tudi dva, ki izhajata iz ekološkega kmetijstva.

Za čisto mleto goveje meso po njihovih navedbah velja, da razmerje med vezivnim tkivom oziroma kolagenom in mesnimi beljakovinami ne sme preseči 15 odstotkov. "Kako kakovostno bo mleto meso, je odvisno od uporabljenih kosov mesa. Bolj kakovostni imajo manj vezivnega tkiva oziroma kolagena, ki daje mletemu mesu bolj grobo in slabše žvečljivo teksturo," je dejala Nika Kremić iz ZPS-ja.

Vsebnost maščobe po njenih besedah ne sme predstavljati več kot 20 odstotkov izdelka, glede na rezultate pa so temu merilu zadostili vsi vzorci na testu. "Čeprav je vsebnost maščob v govejem mletem mesu zakonsko določena, je z zdravstvenega vidika pomembna predvsem vsebnost nasičenih maščob, ki jih želimo v prehrani omejevati. V nasprotju z nasičenimi maščobami je vsebnost nenasičenih maščob v izdelku več kot dobrodošla. Največji delež večkrat nenasičenih maščob smo izmerili v maščobah obeh ekoloških izdelkih," je dodala.

Kot so ugotovili z analizo, so se štirje izdelki (dva običajna in dva ekološka) odrezali dobro. Štirje so prejeli oceno povprečno, dva pa sta predvsem zaradi slabega razmerja med kolagenom in mesnimi beljakovinami prejela oceno nezadovoljivo.

Nekateri proizvajalci za mletje ne uporabljajo vedno najbolj kakovostnih kosov mesa, nekateri drugi pa se spoprijemajo z izzivi vzdrževanja higienskih mikrobioloških parametrov, so ugotovili. "Z izbiro ekološkega ne morete zgrešiti. Delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v maščobah ekoloških izdelkov je namreč v povprečju za tretjino večji kot pri izdelkih mletega mesa konvencionalne reje," so zapisali.

Na primerjalnih potrošniških testih se po njihovih navedbah pogosto izkaže, da cena ne odraža kakovosti, pri mletem mesu pa ni nujno tako. Za kilogram govejega mletega mesa so na testu odšteli od devet do 22 evrov. V primerjavi z izdelki iz običajne reje (od devet do 14,55 evra za kilogram) sta izdelka iz ekološke reje malenkost dražja.