55 kg težka in 167 cm visoka Avstrijka je spisala osupljivo olimpijsko zgodbo. Doktorantka matematike in predavateljica na univerzi, ki svoje znanje preliva v lastni program vadbe za kronometer, kar je zaključni 41-km solo pobeg na koncu tudi bil. Nagrada – zlato Tokia 2020. Foto: Reuters
55 kg težka in 167 cm visoka Avstrijka je spisala osupljivo olimpijsko zgodbo. Doktorantka matematike in predavateljica na univerzi, ki svoje znanje preliva v lastni program vadbe za kronometer, kar je zaključni 41-km solo pobeg na koncu tudi bil. Nagrada – zlato Tokia 2020. Foto: Reuters

Avstrijka, živeča v Lozani. Postdoktorat matematike na Zvezni politehnični šoli v Lozani (EPFL). Kolesarka z ljubeznijo do vzpenjanja in vožnje na čas. Izbrana za cestno dirko v Tokiu 2021.

Lastni opis z družbenih omrežij senzacionalne zmagovalke pod japonsko sveto goro Fudži, ki je z uradnim statusom amaterske kolesarke s tekmovalno licenco poskrbela za resnično olimpijsko pravljico.

Ali je res konec ali še mora nadaljevati?

"Neverjetno. Ko sem prečkala ciljni črto, sem pomislila: Ali je res konec ali moram še nadaljevati?" je Anna Kiesenhofer z nejevero začela svoj pogovor kot nova olimpijska prvakinja. Avstrijka je na dirkališču Fudži v cilj prišla minuto in 15 sekund pred srebrno Annemiek van Vleuten.

Prvo zlato za Avstrijo po Atenah 2004

Avstrija je športna velesila, a le na zimskih olimpijskih igrah (64 zlatih, 81 srebrnih in 87 bronastih medalj). Na poletnih olimpijskih igrah so severni sosedje v celotni zgodovini do Tokia nabrali le 18 zlatih odličij, pri tem zadnji dve v Atenah 2004. V Pekingu, Londonu in Riu so skupaj osvojili vsega eno srebro in tri brone. Vseeno imajo Avstrijci že zlato iz kolesarstva in to iz prvih olimpijskih iger v Atenah 1896.

Adolf Schmal je pred 125 leti nabral kar tri odličja v tekmovanjih na velodromu. Na cestni 100 km dirki je sicer odstopil, sledil je še nastop s sabljo, nato pa so prišle dirke na stezi. V enem dnevu je bil bronast v vožnji na 10 km in kronometru na 333 metrov (ne km). 13. aprila je sledila 12-urna dirka na stezi: po 10 krogih je Schmal za celo krog prehitel preostalih 9 tekmovalcev in se prilepil na kolo Britanca Fredericka Keepinga. Tandem je kot edini dirko odpeljal do konca in takrat 24-letni državljan Avstro-Ogrske je osvojil zlato medaljo.

Van Vleutnova slavila lažno zlato

Kolesarska superzvezdnica iz superekipe Nizozemske je začela slaviti tako želeno zlato odličje, ki ga je pred petimi leti v Riu izgubila zaradi padca med zadnjim spustom proti cilju. 38-letna Nizozemka namreč sploh ni vedela, da je na cesti pred njo bila še vedno ena kolesarka.

Zmedene kolesarke v oranžnem in njihovo številčno osebje si ni znalo razložiti, kaj jih je doletelo. Po izjavah za televizijo se je razkrilo, da nekatere kolesarke res niso vedele za Avstrijko, druge tekmovalke pa so se zavedale, da niso ujele vodilne ubežnice in se borijo samo še za srebro in bron. Kaos zaradi odsotnosti radiozvez na reprezentančnih tekmovanjih.

Sorodna novica Avstrijka presenetila kolesarsko smetano; zlato za brata in sestro Abe

Ko glavnina pozabi na ubežnico

"Težko je razumeti. Sreča igra tako pomembno vlogo na cestnih dirkah. Imela sem pogum, da sem napadla. Bila sem najmočnejša v skupini in sem jo peljala naprej. Na koncu sem bila najboljša. Faktor presenečenja je bil na moji strani. Imela sem srečo, da so me podcenjevali. Še bolje, name so pozabili, ko sem se sama odpeljala naprej," je odkritosrčno analizirala razplet 30-letna kolesarka, ki si je drznila izzvati srečo in bila zato obilno nagrajena.

Avstrijka Kiesenhofer je na nedeljski cestni dirki kolesark napadla kot prva, takoj po zamahu zastave na kilometru nič na mostu preko reke Tama. Pridružili sta se ji Poljakinja Anna Plichta (na koncu 27.) in Izraelka Omer Šapira (24.). Trojica si je 100 km pred ciljem privozila več kot 10 minut naskoka, kar je za elitna tekmovanja kolesark bilo precedenčno.

Avstrijke in Avstrijci zelo redko osvajajo zlato odličja na poletnih olimpijskih igrah. V 30 letih pred Tokiom so zbrali le štiri naslove olimpijskih prvakov, zato bo zgodba Anne Kiesenhofer pri severnih sosedih res zapisana z velikimi črkami. Za primerjavo: Slovenija 5 zlatih na poletnih igrah od Barcelone 1992. Foto: Reuters
Avstrijke in Avstrijci zelo redko osvajajo zlato odličja na poletnih olimpijskih igrah. V 30 letih pred Tokiom so zbrali le štiri naslove olimpijskih prvakov, zato bo zgodba Anne Kiesenhofer pri severnih sosedih res zapisana z velikimi črkami. Za primerjavo: Slovenija 5 zlatih na poletnih igrah od Barcelone 1992. Foto: Reuters

Kje je bil "tratnik ali "van avermaet"?

Nizozemke s svojim kvartetom zvezdnic niso želele žrtvovati niti ene kolesarke, kar so pričakovale preostale reprezentance. Ni bilo ženske različice Jana Tratnika, niti ni Anna van der Breggen sledila zgledu prvaka iz Ria Grega van Avermaeta, ki je v soboto pomagal Slovencu ukrotiti beg osmerice, ki je vodila tudi za 20 minut.

Kvota na Avstrijko – 501

Na prelazu Kogasaka – 41 km pred ciljem – se je Kiesenhofer otresla ubežnih sopotnic in se kot specialistka za vožnjo na čas odpeljala športnemu uspehu življenja naproti. Plichto in Šapiro je prepozno zbujena glavnina pod vodstvom Nizozemk ujela šele 4,5 km pred ciljem. Dobra 2 km pred ciljem je drugič na dirki napadla van Vleuten in se odpeljala misleč proti zlati medalji, kar je tudi slavila na ciljni ravnini, a zlato je bilo že oddano kolesarki, katera stavna kvota pred štartom 67 tekmovalk je bila 501!

Mimogrede – slovenska državna prvakinja Eugenia Bujak je z 19. mestom izboljšala najboljšo uvrstitev Slovenk na olimpijskih cestnih dirkah.

Zadnjih nekaj sto metrov je Annemiek van Vleuten slavila zlato, ki se ji je v Riu izmaknil zaradi padca na zadnjem spustu. Ob prihodu v cilj je še slabo minuto mislila, da je res postala olimpijska prvakinja in nadaljevala prevlado Nizozemk (4 zlate na prejšnjih 9 dirkah), ko je na semaforju zagledala vrstni red.
Zadnjih nekaj sto metrov je Annemiek van Vleuten slavila zlato, ki se ji je v Riu izmaknil zaradi padca na zadnjem spustu. Ob prihodu v cilj je še slabo minuto mislila, da je res postala olimpijska prvakinja in nadaljevala prevlado Nizozemk (4 zlate na prejšnjih 9 dirkah), ko je na semaforju zagledala vrstni red. "Mislim, da nihče ni zapisal njenega imena. Ne poznam je. Kako lahko gre kaj narobe, če ne veš zanjo? Mislili smo, da smo naredili vse prav. Ujeli smo Poljakinjo in Izraelko ter bili prepričani, da vozimo za zlato," je zdaj 38-letna Nizozemka priznala, da vsaj ona in njena rojakinja Anna van der Breggen nista vedeli, da je na cesti pred njo še zadnja ubežnica. Foto: Reuters
Kdo je vedel in kdo ni vedel za Avstrijko?

Izjave po šokantnem razpletu ženske cestne dirke razkrivajo zmedo v skupini favoritinj. Van Vleuten in branilka naslova iz Ria 2016 Anna van der Breggen sta priznali, da nista vedeli za Avstrijko v ospredju. Po drugi strani se je tretja nizozemska šampionka in zlata iz Londona 2012 Marianne Vos zavedala, da so polovili samo dve in ne vseh treh ubežnic. Da je zlato oddano, ni vedela tudi Britanka Lizzie Deignan (11.).

Nasprotno je Italijanka Elisa Longo Borghini, ki je ubranila bron iz Ria, dobro vedela, da šprinta za edino preostalo medaljo. Tega se je zavedala tudi osmoljenka dvoboja za bron in na koncu četrtouvrščena Belgijka Lotte Kopecky. Skratka - prepoved radiozvez vsekakor ni kriva za šum v komunikaciji v ženskem pelotonu.

Matematičarka, ki iz veselja še kolesari

Zmagovalka olimpijske cestne dirke ni profesionalna kolesarka, ni članica kakšne tekmovalne ekipe, niti ni človek, ki dela in živi samo za šport. Pred nedeljsko 137-km dirko za olimpijska odličja med Tokiem in dirkališčem Fudži so se življenjski profesionalni dosežki 30-letne Avstrijke glasili:

  • študij matematike na Tehniški univerzi Dunaj
  • magisterij matematike na Univerzi Cambridge
  • doktorat matematike na Politehnični univerzi v Kataloniji
  • postdoktoratsko raziskovalno delo v Lozani na EPFL-ju

Poškodbe so jo pri 23 letih omejile na kolo

Anna Kiesenhofer, rojena 14. februarja 1991, prihaja iz Niederkreuzstettna v deželi Spodnja Avstrija, vasi z manj kot tisoč prebivalcev, a manj kot 30 km od severnega obrobja Dunaja. Njen prvi šport je bil tek – kros, kar je razširila v duatlon in triatlon. A ponavljajoče se poškodbe in težave s koleni so jo prisilile, da opusti tek in od leta 2014 je za svoj hobi samo še kolesarila.

Zmaga na Ventouxu prinesla pogodbo

V intervjuju za revijo Rouleur po zmagi na Mont Ventouxu leta 2016 je razkrila, da je doma najraje tekla po travnikih podeželske Avstrije. Med študijem v Cambridgeu je leta 2012 britanski univerzitetni kronometer na 10 milj (16 km) končala na zadnjem mestu s časom 34:25. Z vlaki je potovala po Evropi in se tudi z izposojeno kolesarsko opremo udeleževala rekreativnih tekmovanj – gorskih vzponov ali kronometrov. Na Gran Fondu Ventoux je premagala vse, razen 11 moških. Pravilnega treninga se je naučila iz knjige avtorjev Allen in Coggan: Trening in dirkanje z merilcem moči. Foto: Reuters
V intervjuju za revijo Rouleur po zmagi na Mont Ventouxu leta 2016 je razkrila, da je doma najraje tekla po travnikih podeželske Avstrije. Med študijem v Cambridgeu je leta 2012 britanski univerzitetni kronometer na 10 milj (16 km) končala na zadnjem mestu s časom 34:25. Z vlaki je potovala po Evropi in se tudi z izposojeno kolesarsko opremo udeleževala rekreativnih tekmovanj – gorskih vzponov ali kronometrov. Na Gran Fondu Ventoux je premagala vse, razen 11 moških. Pravilnega treninga se je naučila iz knjige avtorjev Allen in Coggan: Trening in dirkanje z merilcem moči. Foto: Reuters

Med doktoratom v Kataloniji se je pridružila amaterski ekipi blizu Girone in v sezoni 2016 osvojila skupni seštevek v pokalnem tekmovanju Španije, kar je potrdilo njen talent za vožnjo na klanec. Med drugim nastopom na zahtevni etapni dirki Ardèche na jugu Francije je prišla do zmage v 3. etapi – cilj je bil na mitskem Mont Ventouxu. Uspeh jih je za leto 2017 prinesel profesionalno pogodbo z belgijsko ekipo Lotto Soudal.

Ne zna se voziti v skupini, vse skupaj prevelik stres

A po seriji odstopov – na 8 dirkah v razmaku dobrega meseca je samo dvakrat prišla do cilja – ji je bilo jasno, da dirkanje na cesti ni zanjo. "Opazila sem, da je profesionalni šport prevelik fizični in psihološki stres zame in da imam raje šport samo za hobi," je pred odhodom v Tokio dejala Kiesenhofer, ki priznava nelagodje in neznanje ob vožnji v skupini.

Ob tem je doktorska študentka matematike pred štirimi leti najbrž tudi preračunala, da se ji akademska kariera veliko bolj obrestuje kot kolesarska. Po najnovejši interni anketi objavljeni tik pred Tokiom kar tretjina kolesark iz svetovne serije in drugoligaškega ProToura sploh ne prejema plače!

Peta na kronometru Ljubljana–Domžale 2019

Nikoli si ne bi mislila kaj takega. Upala sem mogoče na uvrstitev med najboljših petnajst. Ne pa, da bom prejela takšno neverjetno nagrado. Na koncu so bile moje noge popolnoma izpraznjene. Nikoli se v življenju še nisem tako izčrpala. Komaj sem še vrtela pedala, nisem imela več energije.

Anna Kiesenhofer

Po dvoletnem premoru se je 2019 ob selitvi v Lozano Anna Kiesenhofer vrnila na tekmovanja. Zdaj je izbirala samo še preizkušnje po lastnem okusu, pretežno vožnje na čas in kakšen klančarski izziv. Po prvem naslovu državne prvakinje Avstrije v kronometru leta 2019 je nastopila tudi na odprtem prvenstvu Slovenije v vožnjih na čas pred Maratonom Franjo in osvojila peto mesto, pri čemer je prehitela vse Slovenke.

Cestna dirka v tolažbo, ker ni bilo mesta za kronometer

Lani se je z reprezentanco Avstrije vrnila na njeno dirko Ardèche, ki je izrazito gorsko obarvana. V skupnem seštevku je končala kar na 3. mestu (za primerjavo, Urška Žigart je bila skupno deseta). Pred Tokiem 2020 je pod okriljem UCI-ja nabrala pet zmag: omenjeno etapo na Mont Ventoux izpred petih let in štiri naslove državne prvakinje, od tega tri zaporedne v vožnji na čas (2019–2021).

Ker Avstrija nima pravice do nastopa kolesarke v vožnji na čas, so ji po izidu v Franciji in spodobnem 44. mestu na cestni dirki lanskega SP-ja v Imoli, pri zvezi ponudili edino razpoložljivo olimpijsko vozovnico – za nastop na cestni dirki. Odločitev, ki je v avstrijskih kolesarskih krogih sprožila polemiko, pretehtal naj bi njen državni naslov s cestne dirke iz 2019. "Če bi lahko zamenjala, bi raje nastopila v kronometru," je dejala v predstavitvenem intervjuju pred Tokiem. Nič nenavadnega, saj je bila na evropskem prventvu 2019 peta v kronometru.

Twitter račun novopečene olimpijske prvakinje razkriva enega izmed ključev za njen uspeh. V okviru priprav se je osredotočila na merjenje temperature telesa, pri čemer je ugotovila, da vzdržuje temperaturo nad 38,5 stopinje Celzija, četudi vadi v hladnem okolju, ob tem pa sploh nima občutka, da ji je vroče. Ob tem se je spraševala, ali to potem zadostuje za boljšo prilagoditev na vročo in vlažno klimo v Tokiu? Najboljši odgovor je podala kar sama na cestni dirki pod Fudžijem. Foto: Reuters
Twitter račun novopečene olimpijske prvakinje razkriva enega izmed ključev za njen uspeh. V okviru priprav se je osredotočila na merjenje temperature telesa, pri čemer je ugotovila, da vzdržuje temperaturo nad 38,5 stopinje Celzija, četudi vadi v hladnem okolju, ob tem pa sploh nima občutka, da ji je vroče. Ob tem se je spraševala, ali to potem zadostuje za boljšo prilagoditev na vročo in vlažno klimo v Tokiu? Najboljši odgovor je podala kar sama na cestni dirki pod Fudžijem. Foto: Reuters

Predavateljica za parcialne diferencialne enačbe

Vseeno, kakšna sreča za okorelost in staromodnost UCI-jevih pravil. A kljub uspehu za zgodovinske knjige in olimpijske pravljice nova prvakinja pravi: "Nimam pravih lastnosti za cestne dirke. Držala se bom kronometra. Preprosto sem vesela, da sem se lahko oddolžila ekipi, ker vem, da z menoj ni vedno lahko, zaradi mojih posebnih zahtev. Ob tem lahko ostanem sama sebi svoj šef."

Anna Kiesenhofer namerava ostati v Lozani, kjer že predava študentom v okviru katedre za parcialne diferencialne enačbe. Cilj je polna profesura, v prostem času pa bo še naprej sama sebi pisala jedilnike in treninge, s katerimi bi rada prišla do uspeha tudi v njeni najljubši disciplini – uri resnice v vožnji na čas.

Avstrijka s predstavo življenja presenetila kolesarsko smetano