Kmetijska in gozdarska dejavnost sta lahko obdavčeni po katastrskem dohodku, po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih ali po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških. Kdaj se kmetu, ki izbere eno od treh obdavčitev, splača vstopiti v sistem DDV, pojasnjuje Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Pavšalisti ne obračunavajo DDV
Kmet pavšalist, ki ima osnovno kmetijsko dejavnost obdavčeno po katastrskem dohodku, je oproščen obračunavanja DDV ne glede na višino katastrskega dohodka. Ima pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila v višini osem odstotkov, če prodaja pridelke davčnim zavezancem za DDV. Lahko se prostovoljno odloči za vstop v sistem DDV, izstopi pa lahko po petih letih.
Obračun DDV obvezen za dopolnilno in drugo dejavnost na kmetiji
Kmet, ki ima osnovno kmetijsko dejavnost obdavčeno po katastrskem dohodku, poleg pa ima še dopolnilno ali drugo kmetijsko dejavnost, se mora za dopolnilno ali drugo kmetijsko dejavnost obvezno identificirati za namene DDV, če preseže 50 tisoč evrov obdavčljivega prihodka. Lahko pa za vso kmetijsko dejavnost prostovoljno vstopi v obdavčitev po dejanskih ali normiranih odhodkih in se identificira za ugotavljanje DDV, če preseže 50 tisoč evrov.
Zavezanec za DDV na izdanih računih zaračunava DDV, na prejetih računih pa odbija DDV. DDV plačajo vsi – zavezanci za DDV in tisti, ki to niso. Razlika je v tem, da zavezanec za DDV plača le razliko med DDV, ki ga je zaračunal, in DDV, ki ga je plačal. Če ima presežek plačanega DDV, lahko zahteva vračilo DDV.
Vstop v sistem DDV priporočen pri velikih naložbah in velikih prihodkih
Odločitev za vstop v sistem DDV je odvisna od načina poslovanja kmetije, predvidenih prihodkov in naložb. »Kmetom, ki pričakujejo nizke stroške in ne načrtujejo večjih naložb, ne priporočam vstopa v sistem DDV. Enako velja tudi za kmetije, ki svoje pridelke prodajajo večino fizičnim osebam, saj DDV zviša ceno pridelkov. Vstop v sistem DDV priporočam kmetijam, ki pričakujejo, da bodo presegle 50 tisoč evrov obdavčljivega prihodka in pripravljajo velike naložbe ter prodajajo večinoma zavezancem za DDV,« svetuje Mateja Gorše Janežič.
