V Dobrunjah odkrili temeljni kamen za nov moški zapor

Z odkritjem temeljnega kamna se je danes tudi uradno začela gradnja novega moškega zapora v Dobrunjah pri Ljubljani. Gre za 73 milijonov evrov težko investicijo, ki bo predvidoma dokončana čez tri leta. V novem zaporu, s katerim se rešuje dolgoletna prostorska stiska obstoječega zapora na Povšetovi ulici, bo prostora za 388 oseb

LJUBLJANA > Z izgradnjo novega zapora v Dobrunjah se bo po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan rešila dolgoletna prostorska stiska slovenskega zaporskega sistema, predvsem pa dolgoletna prostorska stiska zapora na Povšetovi v Ljubljani. Spomnila je, da je ministrstvo za pravosodje s prvimi aktivnostmi za izgradnjo zapora v Dobrunjah pričelo že pred sedmimi leti, avgusta letos pa je ministrstvo podpisalo 73 milijonov evrov vredno pogodbe s konzorcijem Kolektor Koling-CGP-Pomgrad. Gradnja zapora bo predvidoma zaključena v letu 2025.

"Zavedam se, da slovenski zapori trenutno pokajo po šivih. Zato me zelo veseli, da smo se danes zbrali tukaj v Dobrunjah, ob odkritju temeljnega kamna novega moškega zapora, ki bo prispeval k zmanjšanju zasedenosti zaporov in k temu, da bodo obsojenci v slovenskih zaporih imeli več dostojanstva, slovenska družba pa čim višjo stopnjo civiliziranosti. Zapori so del naše družbe, vedno so bili in vedno bodo, saj je iluzorno pričakovati, da bi jih lahko ukinili. Od kaznovalne politike pa je odvisno, kaj želi doseči s kaznovanjem, v kolikšni meri se bodo izrekale kazenske sankcije in v povezavi s tem, kakšno naj bo poslanstvo zaporov," je na slovesnosti ob odkritju temeljnega kamna na gradbišču zapora na območju nekdanje deponije v Dobrunjah izpostavila ministrica.

V novem zaporu bo prostora za 388 oseb, imel bo tudi funkcionalne, sodobne, varne in energetsko učinkovite prostore. Po besedah ministrice bo novi zapor ustrezno naslovil vse pomanjkljivosti aktualnega moškega zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani, med drugim bo imel varne celice, ustrezne bolniške sobe in prostore za izvajanje obiskov svojcev. V novogradnji bodo tudi prostori za skupinsko delo, delovno terapijo, prostočasne dejavnosti kot tudi prostori, primerni za gibalno ovirane osebe. "Tudi to je pomemben napredek v civiliziranosti našega zaporskega sistema," je poudarila ministrica. Zagotovila je, da bo za varovanje območja okrog zapora ustrezno poskrbljeno.

V novem zaporu bo tudi sodobno izobraževalno središče za pravosodne policiste

Ministrica verjame, da bodo tudi s tem izboljšani nič kaj zavidljivi delovni pogoji pravosodnih policistov in drugih uslužbencev Zavoda za prestajanje kazni Ljubljana, ki jim je treba prav tako zagotoviti osebno dostojanstvo, dostojno, varno in ustrezno delovno okolje.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića veseli, da država v Dobrunjah gradi svoj največji projekt v zadnjih desetih letih, izrazil je tudi zadovoljstvo, da so krajani v Dobrunjah z razumevanjem sprejeli gradnjo novega zapora.

Lokacija, na kateri se trenutno nahaja moški zapor na Povšetovi, bo po selitvi v Dobrunje namenjena Onkološkemu inštitutu. V njegovi bližini občina načrtuje tudi neprofitna stanovanja. "S tem se bo peš zona Ljubljane razširila mimo stavbe Cukrarne proti lokaciji za Onkološki institut", je poudaril Janković.

"Ne zgodi se ravno pogosto, da bi gradili nove zapore. To je po eni strani dober znak, saj se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo zaprtih oseb. Kljub temu pa se v slovenskih zaporih soočamo s prostorsko stisko. Pomembno je poudariti, da se bo z novogradnjo ljubljanskega zapora na Dobrunjah hkrati reševala tudi prezasedenost ostalih moških zaporov, ki je danes prisotna na vseh lokacijah," je poudaril generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Ob tem je spomnil, da nas na nujnost izboljšanja prostorskih razmer v zaporskem sistemu opozarjajo številne inštitucije doma in v tujini, prav tako je država zaradi prostorskih pogojev v ljubljanskem zaporu izplačala že znaten znesek odškodnin.

"Graditi zapore je redka priložnost in pomembna referenca za visoke gradnje za gradbinca," je v imenu gradbenega konzorcija izpostavil predsednik uprave CGP Martin Gosenca. Kot je navedel, se bo kompleks zaporov Dobrunje razprostiral na več kot 26.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, sestavljen pa bo iz šestih objektov. Gosenca verjame, da ga bodo dokončali v predvidenem roku treh let.

---