Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

"Evropska demokracija ni samoumevna. Varovati jo moramo pred tistimi, ki želijo spodkopati njeno verodostojnost, sejati dvom o naših institucijah in z dezinformacijami zabrisati mejo med resnico in lažjo," je v sklopu javne razprave o lažnih novicah, ki jo je organiziral Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Evropsko komisijo v Sloveniji, dejala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.

Kot je poudarila, je bilo v EU-ju v ta namen sprejetih več aktov o digitalnih storitvah, umetni inteligenci in o svobodi medijev. "Ukrepi že veljajo, ampak komisija je malo bolj načelna – 30. aprila je na podlagi akta o digitalnih storitvah že začela postopke preverjena, ali so nekatere od velikih platform že korak bližje k temu, da kršijo zakonodajo," je pojasnila. Po njenih besedah je to še posebej pomembno pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. "Nujno je, da v demokraciji zagotovimo informirano, odprto in demokratično razpravo, brez lažnih novic," je dejala in prisotne študente in dijake pozvala, da "uporabijo svoj glas in razum".

"Pogosto se najboljše sliši laž, ker je prepričljiva in enostavna"

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je spomnil, da načrtno širjenje lažnih informacij ni nov pojav, a je danes z razvojem tehnologije, spletnih orodij in družbenih omrežij doživelo nov razmah. "Pravica do svobode izražanja ne pomeni hkrati pravice do širjenja laži. Zato je treba lažne novice obravnavati kot zlorabo svobode izražanja, ki mora biti v sodobni družbi razumljena kot nedopustna in nesprejemljiva. Enako mora veljati za vse oblike sovražnega govora," je poudaril.

Urednica in novinarka POP TV Alenka Marovt pa je opozorila na težavnost boja proti lažnim informacijam. "Lažno novico lahko večkrat zanikaš, jo večkrat popraviš, a pogosto se najboljše sliši laž, ker je prepričljiva, je enostavna, ker razburja in zato ostaja viralna," je dejala. Pomembno vlogo po oceni Alenke Marovt igrajo tudi novinarji in mediji, ki preverjajo dejstva. "Če ne bo nikogar, ki bo lažno novico zanikal utemeljeno z dejstvi, smo 'pogrnili' kot demokracija in družba," je dejala. Opozorila je, da lažne novice vplivajo na počutje ljudi v družbi, netijo sovraštvo, pa tudi apatičnost ljudi, ki zaradi tega dvomijo tudi v dejstva in ob dvomu, komu verjeti, ne želijo več sodelovati v demokratičnih procesih.

Odvračanje pozornosti od drugih tem in polarizacija ljudi

Velik del krivde za širjenje lažnih novic pripisuje politiki, s čimer se je strinjal asistent na oddelku za psihologijo mariborske filozofske fakultete Nejc Plohl. "Takšne novice so zelo pripravne za odvračanje pozornosti od drugih zadev. Sovražni govor prispeva k polarizaciji ljudi," je pojasnil. Opozoril je na nevarnost zlorabe podatkov, ki jih uporabniki puščajo na spletu, saj je z njihovo pomočjo lažje manipulirati z ljudmi.

Prepoved anonimnih zapisov in komentarjev na spletu je po njegovih ocenah le delna rešitev, saj je sovražni govor v določenih skupinah celo nagrajen. Koristen se mu zdi razvoj umetne inteligence za prepoznavanje lažnih vsebin, predvsem pa si želi več medijske vzgoje. Po besedah Plohla nimajo le mladi težav s prepoznavanjem lažnih vsebin. "Starejši so dostikrat še bolj dovzetni za določene lažne novice," je dejal. Na vprašanje iz občinstva, kako prepoznati lažno vsebino, je svetoval, da se informacija preveri še v drugih virih.

Na komentar enega od študentov, zakaj so socialna omrežja grožnja demokraciji, če pa vsakemu posamezniku omogočajo izražanje svojega mnenja in bi zato morali biti obravnavani kot najboljši primer demokratične razprave, pa je Plohl odgovoril, da vse, kar nekdo govori, ni nujno resnica. Zato imajo pomembno vlogo tradicionalni mediji, ki pred objavo preverjajo dejstva, se naslanjajo na zanesljive vire in s tem tudi nosijo večjo odgovornost za zapisano. Zaradi tega je lahko sicer informacija objavljena nekoliko pozneje. "Časovni zamik ni nujno slaba stvar – to pomeni, da nekdo preverja zadevo," je pojasnil.