Na posvetu smo slišali štiri dobre prakse povezovanja. Najprej smo izvedeli, kako mlada kmeta skupaj kupujeta in si izmenjujeta kmetijske stroje. Potem smo spoznali dva primera povezovanja zadrug pri oskrbi kmetov z vsem, kar potrebujejo za kmetovanje. Na koncu pa še zgodbo o tem, zakaj so se vinogradniki v okolici Maribora povezali v zadrugo, prek katere si izmenjujejo nekaj opreme, ki jo potrebujejo le nekajkrat na leto. Posvet smo začeli s predstavitvijo ukrepov za kolektivne naložbe in ukrepov, s katerimi kmetijsko ministrstvo spodbuja poslovno povezovanje in sodelovanje kmetov, nadaljevali pa s predstavitvijo, kako lahko banka pomaga pri financiranju naložb na kmetiji.
Nepovratna sredstva le za kolektivne naložbe zadrug, skupin in organizacij proizvajalcev
Andreja Komel s kmetijskega ministrstva je med drugim povedala, da »strateški načrt prinaša 22 naložbenih intervencij, le dve pa se nanašata na kolektivne naložbe. To sta intervenciji IRP03 in IRP02.«
Z intervencijo IRP03 kmetijsko ministrstvo podpira samo kolektivne naložbe v skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg ter razvoj močnih in odpornih prehranskih verig. Za to intervencijo je za pet let na voljo 12 milijonov evrov. Za ta sredstva se lahko potegujejo le zadruge, skupine in organizacije proizvajalcev ter agrarne skupnosti. Za njihove kolektivne naložbe v distribucijske centre za pakiranje, skladiščenje in predelavo kmetijskih proizvodov ter digitalizacijo jim bodo odobrili 50-odstotno podporo. Podprli bodo tudi kolektivne naložbe v krožno gospodarstvo in obnovljive vire energije, ki so del večjega naložbenega projekta.
Pri intervenciji IRP02, ki se nanaša na naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj ter digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, pa podpirajo le kolektivne naložbe zadrug, skupin in organizacij proizvajalcev v nakup kmetijske mehanizacije za spravilo pridelkov. Ponujajo 30-odstotno sofinanciranje, ki se lahko poveča za deset odstotkov za naložbe na gorskih območjih in za deset odstotkov za naložbe mladih kmetov. Sofinancirajo lahko največ 50 odstotkov upravičenih stroškov.
Ne bo nepovratnih sredstev, ko več kmetov skupaj kupi traktor
Zanimalo nas je, ali je v strateškem načrtu kakšen ukrep ali intervencija, kjer bi dvema kmetoma odobrili nepovratna sredstva za skupen nakup traktorja. Spomnimo, da smo o takšni nameri mladih kmetov Jožeta Verdela in Klemna Podpečana pisali prejšnji teden. »Takšnih skupnih naložb ne podpiramo več. Spodbujamo organizirane oblike povezovanja kmetov, zato po novem sofinanciramo le kolektivne naložbe zadrug, skupin in organizacij proizvajalcev ter agrarnih skupnosti. Kmetijsko ministrstvo že nekaj časa ne spodbuja individualnih ali kolektivnih nakupov traktorjev. Tudi evropska komisija nas je opozorila, da smo v preteklosti z evropskimi sredstvi sofinancirali preveč traktorjev. V trenutno veljavnem strateškem načrtu sofinanciramo le kolektivne naložbe v mehanizacijo za spravilo pridelkov, ki jih lahko izpelje zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev. Pri intervenciji IRP02 lahko dobijo 30-odstotno financiranje oziroma največ 50-odstotno podporo v primeru, da gre za kolektivno naložbo mladih kmetov na gorskih območjih, ki so formalno povezani v zadrugo, skupino ali organizacijo proizvajalcev,« pojasnjuje Andreja Komel.
Pozor, zadnji razpis za sofinanciranje mehanizacije za gnojenje, ki jo skupaj kupi več kmetov
Spomnila je, da bosta aprila in maja objavljena še dva razpisa po starih pravilih, torej iz iztekajočega se Programa za razvoj podeželja 2014–2020 (PRP). S prvim razpisom bodo sofinancirali nakup kmetijske mehanizacije za spravilo pridelkov. Z drugim razpisom pa bodo podprli naložbe v kmetijsko mehanizacijo za gnojenje, ki zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Na oba razpisa iz PRP se lahko skupaj prijavijo tudi trije kmetje, dodaja Andreja Komel.
Banka – dolgoročni partner kmetovalcev
Kako lahko banka pomaga kmetom in zadrugam pri financiranju, je razložila Nataša Zemljič Pangerc, vodja skupine NLB za poslovanje z malimi in srednjimi podjetji v primorsko-goriški regiji. V vsaki regiji imajo specializirane bančne svetovalce za podporo kmetovalcem, ki so usposobljeni za iskanje ustreznega financiranja naložb in poslovanja kmetij.
»Najbolje je, da se kmetovalec na banko obrne že, ko o večji naložbi šele razmišlja, in bančnemu svetovalcu predstavi svoje potrebe. V banki želimo kmeta in njegovo kmetijo čim bolje spoznati in ugotoviti, iz katerih virov vsi družinski člani ustvarjajo prihodke, kaj bodo pridobili z naložbo in kdaj jim bo začela zagotavljati prihodke. Ko vse to poznamo, skupaj s kmetom izberemo primerno posojilo in se dogovorimo, kdaj lahko začne odplačevati posojilo,« pravi Nataša Zemljič Pangerc.
Že odobreno posojilo lahko povečajo
V NLB lahko kmetu že odobreno posojilo tudi povečajo, če se med projektom odloči za nakup dodatne opreme. Tak primer so imeli lani, ko je velika kmetija posodobila vinsko klet, zgradila degustacijski prostor, dokupila dodatna zemljišča in uredila okolico. Za to naložbo je kmetija pridobila del nepovratnih sredstev in posojilo pri banki. Med obsežno naložbo so se zaradi višjih cen elektrike odločili, da bi postavili svojo sončno elektrarno. »Kmet je v banki preveril, ali mu lahko odobrimo dodatna sredstva. Dogovorili smo se in mu odobrili stoodstotno financiranje sončne elektrarne,« dodaja Nataša Zemljič Pangerc.
Večje naložbe podprejo s posojilom za 15 let
Kmetom ponujajo posojila za 15 let, kar je daljša doba odplačevanja kot za podjetja, ki posojilo največkrat dobijo za sedem do deset let. Posebna posojila so v NLB oblikovali tudi za mlade kmete. Prek družbe NLB Lease & Go ponujajo tudi lizing strojev in opreme za kmetovanje. Z lizingom lahko financirajo tudi skupne nakupe mehanizacije, za katere se odločita najmanj dva kmeta.
Zelena posojila za naložbe v večjo trajnost
Za kmete so zanimiva tudi zelena posojila, ki jih NLB ponuja za trajnostne naložbe v kmetijstvo. Trajnostne naložbe so med drugim v sončne elektrarne, pogozdovanje, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov … Pri zelenih posojilih so nižji stroški odobritve posojila in nižje obrestne mere, hkrati odobrijo posojilo za celo naložbo, in ne le za 80 odstotkov njene vrednosti. »NLB je dobro likvidna banka, odprti smo za različne oblike financiranja kmetovalcev in poskušamo zagotoviti čim ugodnejše pogoje,« za konec pravi Nataša Zemljič Pangerc.
Primeri dobrih praks povezovanja v kmetijstvu
1. Jože Verdel, kmetija Verdel – Veliki Košan
Izkušnje mladih hribovskih kmetov, ki skupaj kupujeta in si delita kmetijske stroje, je prikazal Jože Verdel, ki vodi kmetijo Veliki Košan v občini Dobrna. Že leta dobro sodeluje s Klemnom Podpečanom, ki prihaja s kmetije v Galiciji pri Žalcu. Obe kmetiji se ukvarjata s prirejo senenega mleka in uporabljata enake stroje, zato so skupni nakupi smiselni in izvedljivi. Zgodbo o njunem sodelovanju lahko preberete tukaj.
Jože Verdel in Klemen Podpečan sta se povezala tudi s Simonom Čretnikom, ki ima na Pernovem pri Žalcu najsodobnejši hlev za krave molznice, imenovan pašnik pod streho. Vsi trije so skupaj kupili zmogljiv cepilnik za drva, ki si ga delijo. Zanimivo je, da so vsi trije na Agrobiznisovem posvetu dobili idejo za nov skupen nakup.
2. Klemen Kirn, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija in GIZ K10+
Direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija Klemen Kirn je letos tudi predsednik gospodarskega interesnega združenja K10+, ki povezuje 14 večjih kmetijskih zadrug. Razložil je, kako »prek K10+ povezujejo nabavne potenciale 14 zadrug«, ki so lani skupaj zaposlovale 1.300 ljudi in ustvarile 400 milijonov evrov prihodkov, kar je od 50 do 60 odstotkov prihodkov vseh kmetijskih zadrug v Sloveniji.
»Pri oskrbi kmetov imamo skupne dobavitelje, a vsaka zadruga sama naroči blago in ga plača dobavitelju. Z vsakim dobaviteljem se o boljših nabavnih pogojih pogaja 'pogajalska trojka', ki je sestavljena iz treh komercialistov iz različnih zadrug. Letos smo načrtovali, da bomo sklenili 30 pogodb s skupnimi dobavitelji, že zdaj imamo podpisanih 25 pogodb, do konca junija jih bomo imeli 30,« pravi Klemen Kirn. Zadruge, povezane v K10+, ne tekmujejo druga z drugo, katera bo kmetom ponudila nižje cene, temveč tekmujejo s trgovci, kot so Semenarna Ljubljana, Zrno z Rake in Raiffeisen.
3. Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge
Drug model povezovanja zadrug pa je prikazal Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge. »Zadruga lahko živi in se razvija od trgovine, zato se pri nabavah povezujemo z desetimi manjšimi zadrugami iz Gorenjske, Primorske in do Trojan. Dogovorili smo se za skupne dobavitelje vsega, kar kmetje potrebujejo za kmetovanje. Imamo več kot 200 skupnih dobaviteljev,« pravi Vodnjov.
Loška zadruga se z dobavitelji pogaja o nabavni ceni, vsaka zadruga sama pri dobavitelju naročil blago, plačilo pa nakaže Loški zadrugi, ki dobavitelju plača skupno naročilo. Vsaka zadruga ima vpogled v informacijski sistem Loške zadruge, da lahko spremlja nabavne in drobnoprodajne cene. »Z večjimi naročili dosegamo od dva do štiri odstotke boljše cene za kmete. Za takšno sodelovanje z nami se zanimata še dve zadrugi,« dodaja Mitja Vodnjov. Podrobnejši članek najdete tukaj.
4. Cene Šerbinek, predsednik Vinarske zadruge
Dober primer povezovanja vinogradnikov prek Vinarske zadruge je opisal Cene Šerbinek, ki prihaja iz vinske kleti Kušter na Plaču pri Zgodnji Kungoti in je predsednik omenjene zadruge. »Leta 2007 se nas je 26 vinogradnikov formalno povezalo in ustanovili smo Vinarsko zadrugo, v katero je trenutno včlanjenih 52 vinogradnikov od Maribora do Gornje Radgone. Prek zadruge skupaj kupujemo in izmenično uporabljamo vinski filter in mobilno polnilno linijo z etiketirko. To opremo vsak od nas potrebuje le nekajkrat na leto, zato je bolj racionalno in dosti ceneje, če si jo delimo. Opremo prevažamo z dvema prikolicama od ene do druge kmetije,« pravi Šerbinek.
Vsak vinogradnik za vstop v zadrugo plača pristopnino, nato pa za vsako uporabo skupne opreme še prispevek, ki se zbira v posebnem skladu. S sredstvi iz tega sklada želijo vsakih deset let kupiti novo opremo. Vinarska zadruga s prispevki članov zbere okoli 150 tisoč evrov v 10 letih, nima zaposlenih, plačajo le tri upravljavce, ki prevažajo in vzdržujejo skupno opremo.
»Poslovni model Vinarske zadruge je do letos dobro deloval, zdaj pa nas skrbijo velike podražitve opreme. V letih od 2007 do 2013 so se nabavne cene zvišale za 15 odstotkov, v zadnjih letih pa so poskočile za 60 odstotkov in več. Letos bi radi nabavili novo etiketirko in nov vinski filter za cross flow filtracijo. Upamo, da se bomo lahko prijavili na kakšen razpis za nepovratna sredstva in si olajšali nakup,« pravi Cene Šerbinek, predsednik Vinarske zadruge.
»Prijavite se lahko na razpis za intervencijo IRP03, s katero podpiramo kolektivne naložbe zadrug v skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg ter razvoj močnih in odpornih prehranskih verig,« jim svetuje Andreja Komel s kmetijskega ministrstva.
