SOJENJE

Po 8 letih spregovoril in zaprosil za puško

Sojenje Sebastienu Abramovu za umor dekleta Sare Veber. Včeraj obtoženec želel pokazati, kako je prišlo do tragedije.
Fotografija: »Jaz sem kriv za njeno smrt, nisem pa je umoril,« je včeraj dejal Sebastien Abramov. Foto: Mojca Marot
Odpri galerijo
»Jaz sem kriv za njeno smrt, nisem pa je umoril,« je včeraj dejal Sebastien Abramov. Foto: Mojca Marot

Aprila lani se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Sebastienu Abramovu, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega dekleta Sare Veber marca 2015 na Pernovem pri Žalcu. Abramov je takrat zavrnil zagovor, zdaj pa je končno spregovoril o tem tragičnem dogodku.

Sara Veber je z življenjem plačala druženje s Sebastienom.
Sara Veber je z življenjem plačala druženje s Sebastienom.

Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek je takrat zato prebrala zgolj njegov zagovor, ki ga je dal med preiskavo. Povedal je, da je Vebrovo ustrelil po nesreči, saj da je bil prepričan, da v cevi puške ni nabojev. Dejal je tudi, da je Vebrovo takoj začel oživljati in si očital, da je umrla zaradi njegove malomarnosti in površnosti. Tožilec Gorazd Kacijančič mu je v obtožnici očital kaznivo dejanje umora iz nizkotnih razlogov in na zahrbten način, saj je Vebrovo s polavtomatsko puško ustrelil v prsni koš. Izkrvavela je še pred prihodom reševalcev. Tožilec je dodal, da je Abramov pred prihodom reševalcev iz puške odstranil naboje in puško pospravil v kovček.

Ker je sojenje pri koncu, je sodnica včeraj na sodišču povprašala vse prisotne, ali želi kdo pogledati predmete, ki so bili zaseženi na kraju dejanja na Pernovem pri Žalcu in so dokaz v tem postopku. Abramov je dejal, da bi si po osmih letih želel videti puško, ki mu je bila zasežena. Predvsem pa bi prisotnim novinarjem v sodni dvorani pokazal, kako se je zgodilo, kar se je. Opravil bi torej neke vrste rekonstrukcijo. Toda tožilec je temu odločno nasprotoval, češ da puška ni razstavni predmet, ki bi si ga zdaj kar vsi po vrsti ogledovali. »Pravzaprav si ne predstavljam, kako bi nam obtoženi lahko kar koli pokazal, saj nihče od nas v sodni dvorani ni strokovnjak za orožje,« je dejal tožilec.

Sodnica je Abramovo željo zavrnila s pojasnilom, da predlog ni bil mišljen tako, da bi on z njo kar koli predstavil javnosti. Potem je Abramov o dogodku vendarle spregovoril – na to smo čakali od začetka sojenja. Obtoženec je poudaril, da je o tragediji spregovoril po osmih letih. »Priznam, da je Sara umrla po moji krivdi. Jaz sem kriv za njeno smrt, nisem pa je umoril niti nisem tega načrtoval, kot se mi to očita v obtožnici,« je dejal in vmes nekaj besed namenil tudi pojasnjevanju, zakaj je med tem postopkom zamenjal toliko odvetnikov.

Nekoč mu je bilo ime Sebastijan Colarič.

FOTO: Dejan Javornik
Nekoč mu je bilo ime Sebastijan Colarič. FOTO: Dejan Javornik

Trenutno ga zagovarja že peti, in sicer Dušan Tanko, a si je Abramov na vse kriplje prizadeval, da bi pridobil še šestega. Sodnici je v petek poslal prošnjo, da bi včerajšnjo obravnavo spet preložila, saj še vedno upa, da mu bo ljubljansko okrožno sodišče oziroma pisarna za brezplačno pravno pomoč dodelila drugega zagovornika po uradni dolžnosti. Prošnja je bila zavrnjena, saj da je imel za to dovolj časa vse od 18. maja, pa tega ni storil.

V celici se zjoče

Abramov se je v svojem zagovoru večkrat obregnil ob pisanje časopisov in poročanja v televizijskih prispevkih, češ da so o njem javnosti posredovali samo najslabše. »Od tega, da sem vodil kriminalno podzemlje. Da sem morilec, psihopat, manipulator in ne vem kaj še vse. A to nič ne drži,« je pojamral. In dodal, da se je vse spremenilo in so se zarotili proti njemu, ko se je zgodila afera odrezana roka. Roko na srce: celjski kriminalisti so Sarino smrt sprva obravnavali kot kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, ko pa je prišlo na dan, da si je Julija Adlešič na cirkularki odrezala roko nad zapestjem, da bi ogoljufala zavarovalnice, so ga ovadili še zaradi umora.

Strti Sarini starši FOTO: dejan Javornik
Strti Sarini starši FOTO: dejan Javornik

»A Sara in njeni starši so bili zame kot druga družina. Že dve leti sem v priporniški celici sam, ponoči pa mi v oči, ko o tem razmišljam, privrejo solze. Tega nihče ne vidi in ne ve,« je dejal Abramov sodnici, ki jo je tudi prosil, naj mu odmeri pravično kazen. Saj da je zdaj vse v njenih rokah. Povedal je še, da je redno obiskoval Sarin grob, a so vedno vse, kar je prinesel, zmetali proč.

»Ona mi je res pomenila vse, jaz je nisem umoril. Še živali ne bi pokončal,« je sklenil svoj zagovor, na vprašanja sodnice, tožilstva, pooblaščenca in svojega zagovornika pa ni želel odgovarjati. Še več, dejal je, da ga je zagovor, ki ga je dal po osmih letih, tako izčrpal, da si želi nazaj v pripor. Sodnica mu je to dovolila. Ker morajo na sodišču njegov zagovor še prepisati, pa je določila tudi nov datum glavne obravnave, ko bodo na vrsti zaključne besede. In 7. julija bomo že lahko slišali, kolikšno kazen bo zanj predlagalo tožilstvo, morda pa mu bo že izrečena sodba. 

Hiša Vebrovih na Pernovem pri Žalcu Foto: Primož Škerl
Hiša Vebrovih na Pernovem pri Žalcu Foto: Primož Škerl

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije