Vrnitev v Ukrajino

Bodo osiroteli ukrajinski otroci pristali v zaprtem sistemu sirotišnice?

Jana Krebelj
22. 2. 2024, 19.22
Deli članek:

Uspešna zgodba o preselitvi ukrajinske sirotišnice v Slavino bo, kot kaže, dobila žalosten epilog. Otroci naj bi se v Ukrajino vrnili še pred poletjem, čeprav vojne še ni konec.

Cvetka Kernel
Otroci imajo v Sloveniji na voljo številne dejavnosti in izlete.

Cvetka Kernel, ki je bila od samega začetka na slovenski strani koordinatorka projekta preselitve ukrajinskih malčkov, se boji, da bodo vse dobre prakse, ki so jih v delo z malčki vpeljali slovenske vzgojiteljice in prostovoljci, ostale v Sloveniji, otroci pa bodo v Ukrajini spet živeli v zaprtem sistemu sirotišnice.

Vodja sirotišnice in skrbnica otrok Katerina Dontseva je urad za oskrbo in integracijo migrantov decembra lani obvestila, da se bo skupaj z otroki vrnila v Ukrajino. Kdaj, še ni znano, neuradno pa naj bi tukaj ostali le še nekaj mesecev.

Cvetka Kernel, ki je bila na slovenski strani vas čas aktivno vpeta v delovanje sirotišnice, je zaradi takšnega razvoja dogodkov razočarana in zaskrbljena. »Ves čas se borim za to, da bi šli otroci k družinam, posvojiteljskim ali rejniškim, in jih ne bi odpeljali v zaprt sistem sirotišnice, kjer ne bodo imeli interesnih dejavnosti in nihče ne bo skrbel za njihov psihofizični razvoj. Kaže, da se bo zgodilo prav to, in to se mi zdi smrtni greh,« pravi.

Jana Krebelj
Katerina Dontseva (levo) in Cvetka Kernel lani, ko sta predstavili uspešni projekt skrbi za ukrajinske sirote.

Ukrajincem povedali, da bi bilo dobro, če še ostanejo

Uradnih pojasnil ukrajinske strani, zakaj je preselitev otrok potrebna že zdaj, ni. Za odgovore smo prosili ukrajinsko veleposlaništvo, vendar nismo dobili nobenega odziva. Skrbnica in zakonita zastopnica otrok Dontseva je do konca februarja v Ukrajini; morda bo, ko se vrne, znan tudi datum selitve.

Z urada za oskrbo in integracijo migrantov so nam pojasnili, da je sestanek med vsemi vpletenimi potekal kmalu po tistem, ko jih je skrbnica obvestila, da se bo z otroki vrnila v Ukrajino. Na sestanku so bili predstavniki urada, ministrstev za vzgojo in izobraževanje ter za delo, Slovenske filantropije, Visokega komisariata ZN za begunce, Dijaškega doma Postojna, pa tudi predstavniki Ukrajine. »Na sestanku so bili predstavljeni argumenti, zakaj bi bilo dobro, da otroci še nekaj časa ostanejo v občini Postojna v taki obliki namestitve. Predstavniki Ukrajine naj bi sporočili svoje stališče glede vračanja. Odgovora še nismo prejeli,« so nam pojasnili. Podatka, kdaj naj bi se sirotišnica selila nazaj v Ukrajino, tudi na uradu še nimajo.

Po neuradnih informacijah bosta v Sloveniji ostali dve spremljevalki, mogoče tri, šest ali sedem pa se jih gotovo vrača v Ukrajino. Tam tudi že poteka zaposlovanje novega kadra za delo z otroki. Po preselitvi naj bi se zamenjala tudi vodja sirotišnice, saj naj bi se Dontseva upokojila. To naj bi k vrnitvi otrok silile ukrajinske oblasti, ki so za sirotišnico že uredile hišo v neki vasi v regiji Zakarpatje (regija, ki meji na Slovaško, Madžarsko in Romunijo). Prvotna hiša v regiji Doneck je bila poškodovana med vojaškimi spopadi.

Jana Krebelj
Sirotišnica v stari šoli v Slavini deluje že skoraj dve leti.

Kako bo poskrbljeno za psihofizični razvoj?

Ukrajinska sirotišnica zaposluje predvsem medicinski kader, saj naj bi bila po njihovem konceptu primarna naloga takšnih ustanov zdravstvena oskrba malčkov, da bi jih lahko čim prej dali v posvojitev. Kot se je pokazalo tudi po preselitvi v Slovenijo, pa je zaradi takšnega pristopa premalo pozornosti posvečene psihofizičnemu razvoju otrok. Številni kljub obrazložitvam, da bodo v sirotišnici le kratek čas, tam ostanejo leta.

Prav to najbolj skrbi Cvetko Kernel. Nič ne kaže, da bi nameravali Ukrajinci s seboj v domovino odpeljati tudi dobre prakse, ki so jih spoznali v Sloveniji. V Slavini so ekipo, ki je prišla iz Ukrajine, okrepili s slovenskimi vzgojiteljicami, ki so se s strokovnimi pedagoškimi pristopi posvečale psihofizičnemu razvoju otrok, k njim so prihajali prostovoljci in zanje vodili številne dejavnosti. Malčke so vodili tudi ven, v naravo, nekatere so vključevali v družbo domačih otrok.

»Živimo z njimi, in ko vidiš, kakšen razvoj so dosegli ti otroci, koliko so napredovali ... Sedem otrok je v razvojni ambulanti, dva imata individualno spremstvo v vrtcu. Ko vidiš individualne načrte za te otroke, njihov napredek, talente … In zdaj bodo vse ustavili, otroci pa bodo spet postali krdelo, ki se bori za prostor in pozornost,« pravi Kernelova, tudi sama doma v pedagoški stroki in že vse življenje vpeta v delo z otroki in mladimi. »Ker imajo ti otroci imena in priimke, nam ni vseeno,« dodaja.