Premoč Kitajske

Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza, se je zdelo, da bo v bipolarnem svetu dveh blokov prevladal unipolarni svet pod vodstvom ZDA. Neslutena rast Kitajske pa kaže na nastajanje večpolarne svetovne ureditve …

Kitajska raste, Evropa zaostaja

Kitajska postaja nova svetovna sila, ki ogroža tudi primat ZDA. To potrjujejo številne strokovne analize. Eno od teh je opravil Avstralski inštitut za strateške politike (ASPI), ki je na podlagi spremljanja znanstvenih objav oblikoval poseben sledilnik prvenstva v kritičnih tehnologijah (ASPI's Critical Technology Tracker) in ta kaže na zastrašujočo premoč Kitajske in skrb vzbujajoč zaostanek Evropske unije. »Kitajski razvoj na kritičnih tehnoloških področjih je bil v zadnjih desetih letih nepredstavljiv. Ne samo, da so po analizi ASPI Kitajci vodilni na 53 od 64 področij, temveč so na preostalih 11 področjih, kjer so (še) vodilne ZDA, vedno na drugem mestu. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so Kitajci vodilni prav na vseh področjih, za katera so analitiki ocenili, da obstaja zelo velika nevarnost monopolov, to je, da bi si eno ali peščica podjetij povsem prilastila tehnologijo. Monopol Kitajske in ZDA na lestvici ASPI v petih primerih z uvrstitvijo na drugo mesto prekine Indija (neodvisne komunikacijske tehnologije, kompozitni materiali, precizno oblikovanje materialov, pametni materiali, biogoriva) in v enem primeru Južna Koreja (superkondenzatorji). Države EU so na seznamu poredko, na tretjem mestu se Nemčija, Italija, Francija skupaj pojavijo pri trinajstih ključnih področjih, za Kitajsko, ZDA in Indijo pa se še najbolje odrežeta Velika Britanija, ki je iz EU izstopila in ima še zmeraj zelo uspešne univerze, in Južna Koreja. Če analiza ASPI kaže na to, da bo Kitajska zaradi ogromnega vložka v vrsto kritičnih tehnologij (danes smo recimo priča njeni superiornosti na področju baterij in električnih vozil) v naslednjih desetletjih gospodarsko dominirala svetu, pa za EU napoveduje vedno težje čase. A to ni nič novega, saj EU gospodarsko stagnira že od velike finančne krize leta 2008, po kateri si niti približno ni tako hitro opomogla kot ZDA, kjer je ta kriza izbruhnila. V tem času je v ZDA več visokotehnoloških podjetij preseglo tržno kapitalizacijo (zmnožek števila vseh delnic s tržno ceno delnice) bilijona evrov, medtem ko je v EU s tržno kapitalizacijo 527 milijard evrov najvišje uvrščeno dansko farmacevtsko podjetje Novo Nordisk, katerega delnice so v zadnjih letih dobesedno eksplodirale zaradi zdravila za zdravljenje diabetesa in debelosti Ozempic.«

IKT in ASML

Ste že slišali za podjetje z imenom ASML (Advanced Semiconductor Materials Lithography)? Jaz še nisem, zdaj pa vidim, da gre za podjetje za tiskanje naprednih polprevodnikov in da je lahko Evropi v ponos. »Če gledamo samo na podjetja s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki po tržni kapitalizaciji dominirajo v vrhu lestvice podjetij z največjo tržno kapitalizacijo, ugotovimo, da je v EU omembe vredno samo nizozemsko podjetje ASML, katerega tržna kapitalizacija znaša 337 milijard evrov. Gre za podjetje, za katero verjetno še niste slišali, a bi brez njega proizvodnja najnaprednejših čipov obstala. So namreč edina družba na svetu, kjer proizvajajo stroje za tiskanje čipov s tehnologijo ekstremnega ultravijoličnega tiskanja. Ta tehnologija omogoča tiskanje ekstremno majhnih in zmogljivih polprevodnikov, ki so glavni sestavni deli za proizvodnjo visokozmogljivih elektronskih naprav. Na podlagi ASML-jeve tehnologije nastajajo tudi najbolj zmogljivi čipi podjetja NVIDIA, ki bi lahko zaradi napredka na področju umetne inteligence kmalu postalo najvrednejše podjetje na svetu. Če seštejemo vrednost največjih sedem IKT podjetij iz EU, med katere poleg ASML sodijo (čeprav presoja, katera so res prava IKT podjetja, ni enostavna) še nemška SAP in Siemens, francoski Schneider Electric, nizozemski NXP Semiconductors, švedski Spotify in francoski Dassault Systemes, ugotovimo, da se njihova tržna kapitalizacija ne približa niti Metini (Facebook), ki je po tem kazalniku šele šesto podjetje na svetu. Ob tem je treba poudariti, da IKT podjetja s stare celine po desni prehitevajo tudi podjetja z Daljnega vzhoda, kot so na primer korejski Samsung, tajvanski TSMC (čipi), Alibaba …« (Vir: članek na siol.net)

Koga je izbral Ši Džinping

V luči navedenega lahko presojamo tudi nedavni obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Evropi. Pričakovali bi, da bo najprej obiskal Bruselj oziroma sedež EU. Pa je raje izbral Pariz kot eno starih evropskih in svetovnih metropol. Ob Parizu pa še Budimpešto in Beograd, glavni mesti držav, ki ne slovita po pripadnosti EU. Kdo se bo torej zavzemal za močno Evropo, če ne mi, Evropejci?!