Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ustavno sodišče je sredi lanskega junija začasno zadržalo izvajanje členov uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ki zaradi zaščite pitne vode omejuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih. Do njegove vsebinske odločitve je tako v celoti prepovedana uporaba teh sredstev, tudi tistih, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, je v izjavi na kmetiji Čerin v ljubljanskih Savljah povzel predsednik KGZS-ja Roman Žveglič.

Čakanje na dokončno odločitev sodišča na območju vodonosnika Ljubljanskega polja neposredno vpliva na pridelavo hrane na 86 hektarjih kmetijskih zemljišč, ki so v lasti 89 lastnikov. "Sklep ustavnega sodišča jih je prizadel že lansko sezono, saj so po prepovedi utrpeli škodo na poljih. Pridelava brez fitofarmacevtskih sredstev namreč pomeni velik izpad dohodka na kmetijah, saj so pridelki bistveno manjši ter poškodovani od škodljivcev," je pojasnil.

Največji delež v pridelavi na tem območju imajo poleg travinja in travno-deteljnih mešanic zelenjadnice, saj se te pridelujejo na 17,3 hektarja površin. Sledijo ozimna žita na skoraj 14 hektarjih površin, šparglji na skoraj osmih hektarjih površin in krompir na 5,3 hektarja površin. Težave pa predstavljajo zlasti razne gosenice, sovke, pršice in uši, listna in črna pegavost, pepelovka, plesni in drugi škodljivi organizmi, je naštel Žveglič.

Kot je opozoril, na ministrstvih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za naravne vire in prostor do zdaj niso pripravili scenarija, kako ravnati, če bo sodišče uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev dokončno prepovedalo. Zato so v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ministrstvo za naravne vire in prostor pozvali, naj pripravi tehnološka navodila za pridelavo brez teh sredstev ter določi postopke in višino odškodnin za povračilo škode.

Na to temo so se v KGZS-ju septembra lani sešli z obema ministroma, Ireno Šinko in Urošem Brežanom, in jima predlagali, naj se na najožjem vodovarstvenem območju uvede ekološko kmetovanje, na preostalih pa naj se prepoved izbriše. Kmetovanje na teh območjih je že strogo regulirano in kmetje se tega po Žvegličevih besedah držijo. "To potrjujejo analize, ker mejne vrednosti fitofarmacevtskih sredstev niso bile nikoli presežene," je dejal.

Član komisije za vodovarstvena področja na KGZS-ju in eden od kmetovalcev na tem območju Pavel Zatler je povedal, da črpanje vode na tem območju poteka več kot 100 let in da onesnaženja zaradi kmetijske dejavnosti do zdaj ni bilo nikoli, tudi zaradi naravne danosti sestave tal. Za zaščito vode se poudarja samo kmetijstvo, medtem ko se drugi dejavniki zanemarjajo, je dejal.

Povzel je navedbe javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, ki kot največji dejavnik tveganja za to območje navaja promet, ki poteka po večinoma neustrezno meteorno urejenih cestah. Težava so poselitev in neurejeno odvajanje komunalnih in padavinskih voda predvsem zaradi uničene ali poškodovane javne kanalizacije, divja odlagališča, neurejena skladišča, predvsem na območju nekdanjega Litostroja, in onesnaževanje iz zraka.

Za ustrezno varovanje vodonosnikov bi morali po njegovem mnenju narediti celovito presojo vseh okoljskih vplivov. Opredeliti bi morali vse dejavnike tveganja in za vsakega posebej poiskati rešitve. Lahko se najožja vodovarstvena območja spremenijo v parke, vendar bodo za to in za njihovo vzdrževanje potrebna sredstva. A z zagotovitvijo ustrezne tehnologije in z vzpostavitvijo strokovne skupine, ki bi iskala ustrezna fitofarmacevtska sredstva za vsako kulturo, bi se ta lahko ohranila za pridelavo hrane, zlasti ob pozivih za povečanje samooskrbnosti, je sklenil.