1. Vrnitev odprave Crew-4

Vesoljska ladja Crew Dragon Freedom se je v petek popoldne ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in sedem ur pozneje padla v morje pri Floridi, sporoča Nasa. Z njo so se vrnili člani odprave Crew-4: Bob Hines, Kjell Lindgren, Jessica Watkins (Nasa) ter Samantha Cristoforetti (Esa), ki so bili v vesolju od aprila (poglavje 2).

Zapuščina odprave Crew-4? Delala je eksperimente, kako s spremembami prehrane vplivati na imunski sistem in črevesni mikrobiom, kako z uravnavanjem temperature vplivati na gorljivost materiala v vesolju, preučevala je vpliv nenehnega hrupa postaje ter mikrotežnosti na sluh, različnih dodatkov na stabilnost emulzij. Nadalje je raziskovala vpliv mikrotežnosti na človeško telo in jih primerjala s staranjem, pa še preverila lastnosti betona iz lunarnega ter marsovskega prahu v Zemljini tirnici.

Video 1: Odklop

Video 2: Vrnitev

Preučevanje prahu

Nasin instrument EMIT, ki je od julija letos del MVP-ja (poglavje 2), je obrodil prve sadove. Nasa je na podlagi njegovih meritev izdala karto mineralne sestave prahu na površju Zemlje. Projekt naj bi pomagal odgovoriti na vprašanje, ali dvignjen prah hladi ali ogreva okoliško ozračje. Več tukaj.

2. Poletel par Falconov 9

SpaceX je ta teden izstrelil dve raketi Falcon 9.

Prva je prejšnjo nedeljo ponoči po našem času poletela s Cape Canavarela. V geosinhrono prenosno tirnico je dostavila satelita G-33/G-34.

Prva stopnja je rutinsko pristala. V vesolju je bila že štirinajstič.

Podjetje je objavilo video z robotske ladje, dostopen je v pripetem tvitu desno.

Video 1: Posnetek dogodka

Drugi Falcon 9 je bil izstreljen v soboto zjutraj, prav tako s Cape Canaverala, in je v geosinhrono prenosno tirnico dostavil satelit Eutelsat HOTBIRD 13F. Prva stopnja je letela trikrat.

Video 2: Posnetek dogodka

SpaceX je v Teksasu znova sestavil izstrelitveni sistem Starship, sestavljen iz vesoljske ladje Starship (Ship 24) in prve stopnje Super Heavy (Booster 7). Prvi orbitalni polet načrtujejo za prihodnje leto.

3. Tri kitajske izstrelitve

Kitajska je z izstrelišča Šičang to soboto izstrelila raketo Dolgi pohod-2D, z njo pa trojica radarskih satelitov Jaogan-36, piše Šinhua.

Video 1: Kratek povzetek

S Taijuana je v četrtek poletel Dolgi pohod-2C, na njej radarski satelit S-SAR01, piše Šinhua.

Video 2: Kratek povzetek

V nedeljo pa je z Džujčvana poletel Dolgi pohod-2D. Na višino 720 kilometrov je ponesel 860-kilogramski vesoljski teleskop ASO-S, namenjen opazovanju Sonca, piše Šinhua.

Video 3: Kratek povzetek

4. Dve ruski

Roskozmos je v sredo zvečer iz Bajkonurja izstrelil raketo Proton-M (Hruničov), z njo pa angolski komunikacijski satelit Angosat-2, ki je končal v načrtovani tirnici.

Proton-M je 58 metrov visoka in 7,4 metra široka raketa, ki lahko v nizkozemeljsko tirnico ponese do 23 ton tovora. Leti že od leta 2001, nabral je 113 misij, od tega 103 uspešne, in je del raketne družine, ki sega vse do leta 1965.

Zdaj se počasi poslavlja. Žene ga namreč strupeno gorivo, hidrazin, s čimer niso zadovoljni Kazahstanci. Rusija zato že dolgo pripravlja prehod na raketno družino Angara. Prehod je težaven zaradi počasnega razvoja Angar. Poleg tega v skladiščih na integracijo s potencialnim tovorom čaka še cela vrsta Protonov, manjka pa strank, tudi zaradi mednarodnih sankcij. Misija Angosat-2 bi lahko bila edina letos.

Video: Posnetek dogodka

V ponedeljek se je s kozmodroma Pleseck v regiji Arhangelsk dvignila raketa Sojuz-2.1b s satelitom GLONASS-K. Izstrelitev je bila uspešna, sporoča Roskozmos.

5. Odpoved japonskega Epsilona

Japonski vesoljski agenciji Jaxa je spodletela izstrelitev rakete Epsilon. To je bila prva neuspešna izstrelitev na Japonskem po skoraj dveh desetletjih in tudi edina za Epsilon.

Epsilon se je v sredo dvignil z izstrelišča Učinoura v južni japonski regiji Kagošima. Prvi del poleta je minil brez težav. A ko so se odločali o ločitvi druge in tretje stopnje, so ugotovili, da je raketa skrenila s poti in da je načrtovana tirnica neizvedljiva. Zato so sprožili sistem za samouničenje. Na krovu je bilo osem satelitov s skupno maso 110 kilogramov, sporoča Jaxa. Vodstvo agencije se v japonskem slogu posipa s pepelom in obljublja izboljšave.

Epsilon je raketa na trdo gorivo, visoka 26 metrov in široka 2,6 metra. V nizkozemeljsko tirnico lahko v različnih konfiguracijah prenese od 600 do 1500 kilogramov tovora. Med letoma 2013 in 2021 je poletela petkrat brez težav. En polet naj bi stal približno 30 milijonov evrov.

Video: Posnetek dogodka

6. Nov poskus izstrelitve SLS-a bo 14. novembra

Nasa je določila nov datum izstrelitve rakete SLS. To bo 14. novembra. Izstrelitveno okno se bo odprlo ob 6.07 po našem času, trajalo bo 69 minut.

SLS je zdaj v delavnici (VAB). Delavci bodo popravili toplotno izolacijo iz pene in plutovine, menjali in napolnili bodo več baterij na raketi, nekaterih manjših satelitih in v sistemu za uničenje rakete. Raketa se bo na izstrelišče vrnila predvidoma 4. novembra.

Nasa je bila prisiljena raketo vrniti v delavnico zaradi orkana Ian, ki je pustošil po Floridi. Tam je tudi izstreliščni kompleks Cape Canaveral. Vreme ji je tik pred zdajci iztrgalo iz rok še zadnje dneve septembrskega izstrelitvenega okna. Dva poskusa izstrelitve, 29. avgusta in 3. septembra, sta preprečila okvarjen senzor in puščanje vodika.

Gre za misijo Artemis I, prvo izstrelitev Nasine nove supertežkonosilne rakete SLS, primerljive s starimi Saturni V, in prvo pot vesoljske ladje Orion okoli Meseca in nazaj, in sicer v pripravah na vrnitev človeka na Luno, ki naj bi se zgodila leta 2025.

7. NA KRATKO:

8. DART presegel pričakovanja

Sorodna novica Nasino vesoljsko plovilo uspelo spremeniti smer asteroida

Nasina sonda DART je s trkom v asteroid Dimorfos skrajšala njegovo tirnico, in to precej več od pričakovanj, sporoča Nasa.

570-kilogramski DART se je v 4,8 milijona ton težek asteroid, oddaljen 11 milijonov kilometrov, zaletel 26. septembra s hitrostjo 22.530 kilometrov na uro. Tirnico Dimorfosa okoli večjega asteroida Didimos je skrajšal za 32 minut, torej z 11 ur in 55 minut na 11 ur 23 minut. Ciljna sprememba je bila vsaj 72 sekund.

Natančnejše meritve še prihajajo, čez nekaj let bo namreč na prizorišče prispela evropska sonda Hera. A zdaj ni več dvoma, metoda preusmeritve asteroidov ima potencial. Zdaj bo morala Nasa – in najbrž še kakšna druga vesoljska agencija – tehnologijo prilagoditi za večja nebesna telesa, ki bi lahko nekoč ogrozila Zemljo. Več tukaj.

Gif-animacija: Sosledje fotografij LICIACube med približevanjem in oddaljevanjem

Video: Trk, kot ga je posnela sonda DART

Človeštvo je do zdaj odkrilo 30.039 asteroidov, katerih tirnice se približajo Zemljini.

9. Med združitvijo nevtronskih zvezd je snov v snopu potovala zelo hitro

Sorodna novica Prelomno znanstveno odkritje: nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd

Leta 2017 je približno 70 teleskopov sveta opazovalo izjemen dogodek: združitev dveh nevtronskih zvezd. To je bil pomemben korak naprej za t. i. večglasniško astronomijo. Združitev so opazovali v gravitacijskih valovih, torej motnjah v prostorčasu, elektromagnetnem valovanju in z detektorji delcev. Pripomoglo je tudi več slovenskih znanstvenikov.

Med sodelujočimi teleskopi je bil Hubble. Preučeval je snopa svetlobe in delcev, ki sta bruhala iz sistema. Po petih letih dela z zbranimi podatki so znanstveniki sporočili, da je snov v omenjenih snopih potovala pri najmanj 99,97 odstotka hitrosti svetlobe.

Izračuni so bili zahtevni, ker je snop meril skoraj naravnost proti Zemlji, zato je bila sprva izmerjena hitrost do sedemkrat višja od svetlobne, dejansko hitrost pa je bilo treba iz podatkov izluščiti.

Članek je objavljen v znanstveni reviji Nature.

Več o dogodku, poimenovanem GW170817, tukaj.

10. FOTO: Prašnate letnice

Vesoljski teleskop James Webb je ta teden priskrbel fotografijo dvojne zvezde WR 140, oddaljene pet tisoč svetlobnih let. Zvezda je obdana s plastmi, ki spominjajo na drevesne letnice, v trirazsežnem prostoru pa predstavljajo ovojnice. Vzorec nastane, ko se zvezdi med kroženjem približata, njuna zvezdna vetrova pa se srečata in dovolj pritiskata drug na drugega, da nastane prah. Ko se oddaljita, se "proizvodnja" prahu ustavi. Za eno obkroženje skupnega masnega središča sicer porabita osem let, piše v sporočilu za javnost.

Video: Ponazoritev dogajanja

Oznaka WR pomeni, da je ena članica para Wolf-Rayetova zvezda, nekaj stotisočkrat svetlejša od Sonca in tudi precej bolj vroča. Gre za fazo obstoja zelo masivnih zvezd med 10 in 50 masami Sonca, ko se destabilizirajo in začnejo pospešeno oddajati material. Takšna zvezda lahko v milijonu let z zvezdnim vetrom izgubi za 10 Sonc mase. Pričujoča Wolf-Rayetova zvezda je najbrž nastala s 25 masami Sonca, danes jih ima približno deset. Druga zvezda v paru je tipa O in vsebuje 30 mas Sonca.

Okoli WR 140 je vidnih najmanj 17 lupin. Zunanje so oddaljene več kot 70.000 astronomskih enot (razdalj med Zemljo in Soncem). V primeru Osončja bi torej segale v Oortov oblak. Navzven potujejo s hitrostjo približno 10 milijonov kilometrov na uro.

Spektroskopska analiza s pomočjo instrumenta MIRI je pokazala, da WR 140 proizvaja prah, bogat z ogljikom. To podpira hipotezo, da Wolf-Rayetove zvezde pomembno prispevajo k nastanku oblakov, takšnih oblakov, iz kakršnih je morda nastalo Osončje.

Planetarni sistem se rojeva

Pa še kratek dodatek, povezan z Webbom. Eden izmed sodelujočih znanstvenikov Mark McCaughrean je na Twitterju objavil dražilnik, izsek Webbove fotografije, ki prikazuje protoplanetarni disk, torej planetarni sistem v nastajanju (pripeti tvit desno). Morda bo tam nekoč, čez milijarde let, ko bo Zemlja že skuhana, nastalo novo življenje ...

Zvezda v središču je stara zgolj milijon let. Disk vidimo od strani. Velik je približno 300 astronomskih enot, torej razdalj med Zemljo in Soncem.

V ozadju je meglica Orion, kjer lahko najdemo celo vrsto "zarodkov" planetarnih sistemov. Več o njih tukaj.

11. FOTO: Izjemen izbruh sevanja gama

V nedeljo so številne opazovalnice, med drugim Fermi, Swift in Wind in ruski vesoljski teleskop, zaznale izbruh sevanja gama, ki bi lahko bil rekorden, sporoča Nasa. Imenovan je GRB 221009A, zgodil se je pred 1,9 milijarde let. Kmalu lahko pričakujemo serijo znanstvenih člankov, ki bodo odstrli tančice s tega izjemnega dogodka. Najbrž gre za eksplozijo supernove, poslednji "krik" umirajoče zvezde. Vir naj bi bil 2,4 milijarde svetlobnih let stran, torej eden najbližjih do zdaj.

Gif-animacija: Posnetek Fermija, na posnetku je svetloba gama pri energiji več kot 100 milijonov elektronvoltov

Gif-animacija: Posnetek Swifta

12. SKOK V ZGODOVINO: Prebit zvočni zid

14. oktobra 1947 je Chuck Yeager v letalu Bell X-1 nad puščavo Mojave (Kalifornija) prebil zvočni zid in hitrost mach 1.05.

Nekaj pilotov je sicer trdilo, da so zvočni zid prebili že prej, a zaradi nenatančnih merilnikov in drugih okoliščin njihovih trditev niso "uradno" potrdili.

Yeager je dan pred poletom padel s konja in si zlomil dve rebri, a je to pred nadrejenimi skril in vseeno poletel.

Umrl je pred dvema letoma (poglavje 10).

NA VIDIKU:

Sobota, 15. oktober – Angara-1.2

Nedelja, 16. oktober – Lucy – oblet Zemlje

Sobota, 22. oktober – LVM3 – OneWeb

Sobota, 22. oktober – zasedanje sveta Evropske vesoljske agencije