»Sestavina 1«: Nakup delnic – cena lahko tudi upade
Seveda ne čisto zares. Nakup smo na finančni šoli za najstnike izvedli s simulatorjem in z virtualnim denarjem. Zakaj? Da se udeleženci seznanijo, kako sploh deluje borza, da spoznajo
izraze in da dobijo občutek, kako pogosto cene delnic nihajo.
»Če se pošalim, bi rekel, da je na borzi pravzaprav vedno pestro. V zadnjih mesecih je te pestre 'zabave' še posebno veliko. Vojna v Ukrajini, visoka inflacija, ki je tudi posledica vojne, koronavirus, ki še ni rekel zadnje. Na borzah so v tem času izjemno velika nihanja. Letos smo bili priča že precej hudim upadom – med 20 in 30 odstotki. Zato se je pomembno zavedati, da gre za zanimive čase, a hkrati tvegane, kar odseva tudi v cenah finančnih instrumentov,« je najstnikom predstavil kontekst dogajanja na borznih trgih upravljavec premoženja Rok Potočnik pri NLB Skladih.
»V teoriji je najbolj idealno kupovati delnice, ko cene upadajo, prodajati pa, ko rastejo. A ko cena delnice upada, na žalost nimamo zagotovila, da ne bo še bolj upadla,« je odgovoril na vprašanje najstnikov, kdaj je najboljši čas za nakup delnic.
Bosta delnici Tesle ali Appla vedno dobra izbira?
To je bilo vprašanje radovednih udeležencev. »Če se ozrem v preteklost, lahko za primer uporabim družbo BlackBerry – pred leti je imela delnica BlackBerryja izjemno velike donose, njihovi telefoni so bili zelo priljubljeni. Potem pa so v podjetju sprejeli kar nekaj napačnih poslovnih odločitev – niso dobro prepoznali potreb trga. Prišel je Apple s svojim izdelkom iphone in podjetje BlackBerry dobesedno povozil. Cena delnice je strmoglavila, veliko delničarjev je izgubilo skoraj ves vložek.
V nekem obdobju v preteklosti je veliko ljudi menilo, da bo cena delnice družbe BlackBerry samo še rasla in da bo to večno ostalo zmagovalno podjetje. Zato se je pri aktivnem vlaganju pomembno zavedati, da bomo mogoče enako čez leta lahko govorili za Apple ali Teslo – seveda ni njuno, ampak nimamo jamstva, da bo Apple najbolj vredno in spoštovano podjetje tudi čez 10, 20 let, tega nihče ne ve, prihodnost je zelo tvegano napovedovati. Zato nikoli ne vložimo vsega svojega denarja samo v delnico Appla ali Tesle, temveč čim bolj razpršimo svoj portfelj in ublažimo tveganje,« svetuje Potočnik iz NLB Skladov.
Da najstniki sploh dobijo občutek, kako poteka nakup delnice in kako nihajo vrednosti delnic, smo v simulatorju kupili delnico Tesle.
Ob tem smo se seznanili z izrazi in tudi s tem, da je pred resničnim nakupom pomembno zelo dobro spoznati poslovanje podjetja, konkurenčne prednosti, kakšna so tveganja, kakšen je dobiček ... Najstniki pa so prvi dan šole dobili izziv in dali svojo napoved cene delnice za dan, ko smo simulator zadnji dan šole znova odprli. Nihče ni pravilno napovedal cene delnice. Večina najstnikov je delnici napovedala rast in zadnji dan so bili presenečeni, ko je cena delnice upadla. »To je dobra lekcija, da ste dobili vpogled, da cene delnic ne samo rastejo, ampak da so upadi cen tudi sestavni del trgovanja,« je povedal Rok Potočnik.
»Sestavina 2«: Nujno moramo imeti pregled nad svojimi prejemki in izdatki
Preden se lotimo vlaganja in razmišljamo o delnicah, vzajemnih skladih, kriptovalutah in drugih finančnih instrumentih, je zelo pomembno, da imamo dober pregled nad svojimi prejemki in
izdatki, meni Srečko Korber, novinar Mojih financ in poznavalec bančnega sveta. »Vedno moramo imeti občutek, koliko dobimo in koliko zapravimo,« je povedal najstnikom na uvodnem predavanju. Čeprav so se najstnikom osnovna pravila osebnih financ, ki so jih na finančni šoli spoznali v teoriji, zdela zelo preprosta, so komentirali, da jih je v praksi včasih zelo težko upoštevati.
»Tudi mladi se zaradi nepoznavanja osnovnih pravil osebnih financ – kot je 'porabimo manj, kot prejmemo' – znajdejo v dolgovih. Najpogosteje zaradi mobilnih telefonov, ki so za njihov žep
velik finančni zalogaj, in plačevanja naročnin. V zadnjem času opažamo, da trgovci povečujejo dobo odplačevanja mobilnega telefona,« je povedala Marina Jozić iz podjetja EOS KSI, upravljanje terjatev.
»Sestavina 3«: S pomočjo programerja smo »ustanovili« svojo valuto
Programiranje je najbolj vroča veščina na trgu dela. »Podjetja ves čas iščejo kandidate na področju programiranja in v tem hipu je programiranje res eden izmed zelo zaželenih poklicev,« je na
poletni finančni šoli za najstnike povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja eŠtudentskega servisa.
V bazi študentskih del je veliko del s tega področja, mikavne so tudi urne postavke – od 10 do 20 evrov neto. Za primerjavo: najnižja neto postavka je 5,21 evra.
»A delodajalci precej težko najdejo primerne kandidate, ki bi delo obvladali. Tudi študentov tovrstnih smeri je manj in ni vsak dober v programiranju,« je razložila Vesna Miloševič Zupančič.
Kakšno pa je na drugi strani povpraševanje po tečajih programiranja? »Ta hip imamo v državi najnižjo brezposelnost. Po naših izkušnjah je pri tečajih ravno obrnjeno: ko je brezposelnost nizka, je manj ljudi, ki se zanimajo za učenje novih veščin, ki bi jim lahko 'prinesle' službo. In nasprotno – ob prejšnji finančni krizi, ko je bila brezposelnost izrazito višja, smo opazili veliko zanimanje,« je pojasnil Matej Ramuta, soustanovitelj in glavni tehnološki direktor v podjetju SmartNinja, kjer ustvarjajo tečaje programiranja.
»Kako pa lahko programerji, ki nimajo formalne izobrazbe, niso končali fakultete, sploh dobijo službo?« je zanimalo najstnico Emo. »Večina podjetij od programerjev ne pričakuje, da imajo formalno izobrazbo, zanima jih predvsem, kaj znajo. Znanje programerjev delodajalci navadno preizkusijo tako, da jim dajo za rešiti določene naloge ali projekt – torej v praksi. Na spletni strani github.com, ki je največja spletna stran, na kateri programerji objavljajo svoje programe – gre za nekakšen programerski življenjepis –, lahko dostopamo do programskih kod in njegovega dozdajšnjega dela.
Da nismo o programiranju govorili samo v teoriji, smo »ustanovili« svojo valuto oziroma svoj denar, ki smo ga poimenovali kovančki, ter sprogramirali preprosto aplikacijo za beleženje stanja kovančkov – Matej Ramuta je najstnikom prikazal postopek v GoogleSpredsheetu, Pythonu in HTML. Na koncu pa nam je pokazal, kako bi lahko naredili decentralizirano aplikacijo na blockchainu.
Je res največ študentskih del v gostinstvu in strežbi?
Na poletni finančni šoli za najstnike smo ovrgli tudi mit o delu v gostinstvu in strežbi. »Večina ljudi v Sloveniji meni, da glavnino študentskih del pomenijo dela v gostinstvu in strežbi. A to ne drži,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič. »Res je, da lahko opazite veliko oglasov s področja gostinstva in strežbe, saj delodajalci v gostinstvu res zelo iščejo kandidate. Ampak zelo malo dijakov in študentov se odloči za tovrstno delo. Samo sedem do osem odstotkov vsega študentskega dela je na področju gostinstva,« je najstnikom pojasnila Miloševič Zupančičeva. Razlog za ustvarjanje mita je tudi, da pogosteje obiskujemo bare ali restavracije in tako hitreje opazimo mlade, ki delajo tam, kot pa denimo pisarne, kjer se opravljajo administrativna dela, ali pa tovarne.
Izkušnje so mladim najpomembnejše
»Opažamo, da so današnji mladi drugačni od mladih še izpred nekaj let. Vedno je bil po pomembnosti, ko so se mladi odločali za delo, na prvem mestu zaslužek. Zdaj pa so delovne izkušnje na prvem mestu – temu pritrjujejo tudi naše raziskave. Na drugem mestu so finančna sredstva in možnost za spoznavanje različnih poklicev,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič na dogodku poletne finančne šole za najstnike in dodala, da mladi pogosteje iščejo študentska dela, ki so povezana z njihovim šolanjem oziroma njihovim prihodnjim poklicem.
»Če povzamem, so veliko bolj karierno ozaveščeni.« Mladim so pomembni tudi odnosi, pomembno jim je, da jim podjetje ponuja mentorstvo – da niso prepuščeni samim sebi, ampak da jih delodajalec uvaja in jim pri tem pomaga,« pojasnjuje sogovornica.
Trend množičnih odpovedi
Iz Združenih držav Amerike poročajo o trendu množičnih odpovedi, poimenovanem Great Resignation – trend, ko veliko število posameznikov zamenja službo, da odpoved. »V koronačasu je marsikdo ugotovil, kaj so njegove prioritete, kaj je res pomembno v življenju,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja pri eŠtudentskem servisu. Kako pa je v Sloveniji?
»Treba je poudariti, da pri nas za zdaj ne zaznavamo teh trendov, vidi pa se, da je trenutno res ogromno povpraševanja po kadrih, da je veliko ponudb za službe in da je tudi marsikdo v tem času zamenjal službo. Tudi mladi v Sloveniji so res aktivni – kar dve tretjini mladih (dijakov in študentov) opravita vsaj eno uro študentskega dela v letu in med njimi ni zaznati apatije, češ, ne bomo delali.« Poletje je najbolj aktivno obdobje leta, v tem času študentsko delo opravlja kar 70 odstotkov mladih.
»Sestavina 4«: Za koliko dražje je imeti avto danes kot pred letom dni?
Na Finančni šoli za najstnike smo se potopili tudi v svet avtomobilov – nismo govorili o znamkah in konjih, ampak o stroških, ki so povezani z lastništvom avtomobila.
»Pogosto za prikaz stroškov rabljenega vozila uporabim renaulta clia 1,2 16V ('starega' sedem let, prevoženih do 80 in 120 tisoč kilometrov), ker je najbolj pogost avto v Sloveniji, ker ga je razmeroma preprosto vzdrževati in tudi ni drag. A se je v zadnjem času zgodila inflacija, ki vpliva tudi na stroške lastništva avtomobila, in to precej,« je predavanje na poletni finančni šoli za najstnike začel Miloš Milač, urednik mobilnosti na Časniku Finance. Zakaj smo govorili o stroških? Ker je pred nakupom prvega avtomobila dobro vedeti, kakšni stroški nas čakajo, da se lahko mladi na to ustrezno pripravimo.
Dražji nakup, dražje gorivo
»Še lani je takšen avto na trgu v povprečju stal 5.700 evrov. V letu dni so se zaradi inflacije in drugega dogajanja na trgu, ko so se zaradi krize elektronskih čipov skoraj ustavile dobave novih avtomobilov in se je posledično veliko posameznikov odločalo za rabljene avtomobile, cene dvignile. Takšen clio se je v letu dni podražil za 2.200 evrov, kar pomeni, da je letos vreden za 40 odstotkov več kot lani,« je podal oceno poznavalec mobilnosti.
Temu strošku moramo prišteti še stroške, povezane z opravljanjem vozniškega izpita (o tem smo podrobno pisali v aprilski prilogi Mojih financ Mladi in denar) – kar pomeni, da moramo za to, da se lahko sploh usedemo v takšen nič kaj razkošen avtomobil, imeti okoli devet tisoč evrov. »Za občutek, kako se avtomobili dražijo - danes bi vas takšen nov clio stal okoli 16 tisoč evrov, pred dvema letoma pa 11 tisoč evrov.«
Kaj pa, ko že imamo avto? Tudi tukaj nas čakajo podražitve
»Clio porabi enako količino goriva kot lani,« je v smehu dodal Milač, »a ko sem primerjal lanski izračun za prevoženih tisoč kilometrov na mesec ob postavki, da avto porabi sedem litrov na 100 kilometrov, bi lani za to odšteli dobrih 70 evrov. Letos pa nas to stane že 122 evrov – kar pomeni približno rezervoar in pol več,« je slikovito pojasnil Milač.
Po izračunu vseh stroškov (prej omenjenega goriva in še zavarovanja, registracije, vinjete, servisa, parkiranja, čiščenja, pnevmatik) smo skupaj z najstniki naračunali, da bi nas stroški vzdrževanja takšnega avtomobila na mesečni ravni stali okoli 160 evrov na mesec, letos pa se je zaradi vseh podražitev ta strošek povzpel na okoli 210 evrov, kar pomeni 2.500 evrov na leto.
»Prvo leto nas takšen avto torej stane 11.500 evrov, nato pa 'le' še 2.500 evrov na leto,« je najstnikom povedal Miloš Milač.
Nafta se bo še dražila
»Dražja nafta ni toliko posledica vojne v Ukrajini ali inflacije, ampak bolj posledica prehoda v elektromobilnost in dodatnih obdavčitev. Električni avtomobili so tukaj in še bolj hitro prihajajo, skoraj v vsako vas – tudi zato, ker se zmanjšuje razlika v stroških nakupa in vzdrževanja med električnimi in klasičnimi avtomobili. Tale scenarij z drago nafto daje samo pospešek – gre za večji načrt kot samo za neke kratkotrajne posledice. Bencin na slovenskih avtocestah stane tudi že več kot dva evra, kar pomeni, da bo lastništvo bencinskega ali dizelskega avtomobila vsako leto dražje zaradi okoljsko manj spremenljivega energenta,« še meni Milač.
»Sestavina 5«: Varnost
»Najpogostejši nezgodni dogodki so zlomi, zvini, padci, sledijo fizioterapije po poškodbi. Naše statistike na primer kažejo, da se samo sedem odstotkov otroških nezgod zgodi ob organiziranih športnih aktivnostih, 93 odstotkov pa v prostem času. A pri nezgodnih zavarovanjih si moramo zapomniti, da je najpomembnejše kritje kritje invalidnosti,« je najstnikom med drugim povedala Mateja Barle iz Vite, življenjske zavarovalnice, ko smo spoznavali različna zavarovanja in katera so za posameznike pomembna v različnih starostnih obdobjih ter v katerih primerih. »Zlomi, zvini in poškodbe se navadno 'pozdravijo'. Invalidnost pa je trajna sprememba, treba je preurediti dom, potrebni so pripomočki, terapije in tako naprej – to pa pomeni velik finančni zalogaj. Zato je, ko se odločamo in izbiramo zavarovanje, pomemben temeljit premislek,« je svetovala vsem.
»Sestavina 6«: Pravilo 3-2-1 za varnostne kopije
Ker veliko časa preživljamo na spletu, uporabljamo družbena omrežja, kupujemo različne izdelke, so najstniki prejeli tudi nekaj koristih nasvetov in napotkov, kako se varneje gibati na spletu.
Strokovnjak za informacijsko varnost pri SI-CERT Tadej Hren je najstnike opomnil tudi na pozornost pri »shekanih« računalniških igrah ali programih, piratski programski opremi.
»Če si boste nalagali tovrstne programe, bo prej ali slej prišlo do okužbe, ker takšni programi zelo pogosto vsebujejo tudi škodljivo kodo,« je povedal najstnikom. Tehnično analizo vzorcev si lahko kot zanimivost ogledate tudi na povezavi [www.cert.si] »Takšnega 'nalaganja' na računalnik vam res ne priporočam - sploh ne programov, ki naj bi omogočali goljufanje znotraj iger, ker zelo pogosto vsebujejo virus,« je dodal.
Kakšni virusi pa to so? »Poznamo predvsem dve vrsti virusov. Eni so vohunski - ti vam takoj ukradejo vsa gesla - in pravzaprav ne veste, da je karkoli narobe, dokler denimo ne opazite, da nimate dostopa do kakšnega računa. Drugo vrsto virusa pa boste takoj opazili, da se je zagnal - to so izsiljevalski kriptovirusi - ti takoj zašifrirajo vse datoteke in za šifrirni ključ zahtevajo odkupnino - ta znaša od tisoč pa tudi do sto tisoč evrov. Zato je pomembno, da za takšne primere poskrbite za varnostno kopijo.
To je ena izmed glavnih zaščit računalnika, na katero pa velikokrat pozabimo,« je povedal Hren in najstnike tudi opomnil na pravilo 3-2-1 za varnostne kopije, ki pravi, da imejte tri kopije dokumentov na dveh različnih medijih, ena pa naj bo fizično ločena od drugih.
»Sestavina 7«: Davki – zakaj jih je pomembno plačevati?
»Nisem še srečala človeka, ki bi z veseljem plačeval davke. A ko se pogovarjam z ljudmi, ugotavljam, da bi se vsi radi vozili po širokih in lepih cestah, da si želijo boljšega 'brezplačnega'
zdravstva. No, ko jim potem omenim, da si ravno z davki, ki jih vsi plačujemo, zagotavljamo določene dobrine, ki na trgu niso dobičkonosne, začnejo o davkih vendarle razmišljati malo drugače,« je svoje predavanje za najstnike začela Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka, specialistka za DDV.
Aleksandra Heizer je najstnike med drugim popeljala skozi zgodovino davkov in povedala, da so v času rimskega cesarstva imeli tudi davek na prodajo urina, ki se je uporabljal za izdelavo usnja in belih ogrinjal.
Kaj pa se bo z davki dogajalo v prihodnje? »Trend obdavčitve gre v virtualni svet. Ker se veliko stvari danes dogaja na internetu, bodo internetne transakcije, posli vse bolj obremenjeni in vse bolj sledljivi v smislu, da bodo države od tega nekaj imele. Zlasti od podjetij, ki na internetu ustvarjajo velikanske dobičke,« meni Heinzerjeva.
»Sestavina 8«: Kriptovalute in kako bomo plačevali v prihodnosti?
Na kriptotrgu je zadnje mesece precej pestro. »Kripto ima reden cikel, ki traja približno tri, štiri leta in je zelo nihajen – trenutno smo v delu cikla, ki je že sam po sebi negativen, poleg tega na trg vpliva globalna ekonomija. To pomeni, da gibanje navzdol ni povezano samo s kriptom, ampak je zelo kolerirano s tradicionalnimi delnicami.
Trenutno vrednosti delnic upadajo, ker se verjetno bližamo recesiji. To vpliva na kripto z vidika cenovne špekulacije, tisti, ki verjamemo v dolgoročnost kriptovalut, pa še vedno razvijamo sistem kriptovalut,« je aktualno dogajanje komentiral Miha Vidmar, direktor projektov pri kriptomenjalnici Bitstamp.
Najstnikom je pojasnil temelje kriptovalut, NFT, nekatere izraze, a jih opozoril tudi na previdnost pri vlaganju. »Dobro je treba preveriti, v kakšno zgodbo vložimo svoj denar, in nikakor ne
vlagajmo denarja, ki bi ga pogrešali.«
»Danes lahko plačujemo že z uro, prstani ... Na Kitajskem se je denimo razvila ideja plačevanja z nasmehom in kaj podobnega verjetno lahko pričakujemo tudi pri nas, v Evropi,« je najstnikom med drugim povedal Domen Božeglav z oddelka plačilni in poravnalni sistemi pri Banki Slovenije o prihodnosti plačevanja in namignil, da obstaja verjetnost, da bi lahko leta 2026 videli digitalni evro tudi »v živo«.
Na koncu je opomnil, da gresta digitalna in finančna pismenost z roko v roki, saj ti prav nič ne pomaga, če si poznavalec samo enega ali drugega področja.
