Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Novelo zakona o delovnih razmerjih so poslanke in poslanci potrdili s s 46 glasovi za in sedmimi glasovi proti, novelo zakona o tujcih pa je potrdilo 44 poslank in poslancev, sedem pa jih je bilo proti.

Proti sprejetju obeh novel so glasovali v NSi-ju, poslanska skupina SDS-a pa je sejo obstruirala, saj se niso strinjali, da se noveli zakonov o tujcih in o delovnih razmerjih sprejemata po nujnem postopku. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je ob napovedi obstrukcije poudarila, da poslanska skupina SDS-a ne namerava sodelovati pri zlorabah poslovnika in pri ravnanju vlade in koalicije, "ki v bistvu izničujeta funkcijo DZ-ja". Menila je, da zakona škodita državi, slovenskemu narodu, delodajalcem in zaposlenim.

Sorodna novica ZSSS: Potrditev sprememb je korak v pravo smer. Delodajalci: To ni socialni dialog.

Na poznejši novinarski konferenci je Jelka Godec pojasnila, da poslovnik DZ-ja predvideva, da lahko vlada po nujnem postopku predlaga spremembe zakonov in aktov, ki se nanašajo na odpravo posledic naravnih nesreč, ko gre za varnost oziroma ogroženost države ali za nepopravljive posledice za državo. Na to je Jelka Godec opozorila že na kolegiju predsednice DZ-ja. "Zato smo tudi včeraj zahtevali ponovno odločanje o odločitvi kolegija, da se ti zakoni sprejmejo po nujnem postopku," je dejala. Obregnila se je tudi ob ravnanje NSi, ki je zagotovila sklepčnost na seji, s tem pa tem nujnim postopkom dala kredibilnost. Na seji DZ-ja je kvorum pri sprejemu dnevnega reda sicer prijavil tudi poslanec SDS-a Branko Grims.

V SDS-u bi bili veseli, če bi imeli v DZ-ju danes po nujnem postopku zakon o obnovi po poplavah, interventni zakon za pomoč družinam, ki so še vedno na avgusta poplavljenih območjih, je dejala Jelka Godec. Namesto tega se po nujnem postopku sprejema zakon o tujcih, ki zmanjšuje raven znanja slovenskega jezika za tujce na preživetveno raven. "Nihče ne ve, kaj to pomeni, nihče ne zna tega pravilno definirati," je bila kritična.

Zakon o delovnih razmerjih pa po njenih besedah pomeni ogrožanje države, saj da bo po oceni vlade povzročil za 24 milijonov evrov škode, namesto da bi vlada gospodarstvu in državi pomagala pri dvigu gospodarske rasti. Dodala je, da gre pri tem za "agendo Levice". "Še največji absurd pa je to, da so pri zakonu o davku na dodano vrednost zahtevali nujni postopek, ga sprejeli, na koncu pa zakon umaknili iz procedure oz. umaknili na eno od naslednjih sej," je dejala. Zato so se v SDS-u odločili za obstrukcijo, "ker je pa zdaj že res šlo čez vse meje".

Kritizirala je tudi sredino dogajanje, ko je bila izredna seje DZ-ja, na kateri so na zahtevo SDS-a odločali o vrsti postopka obravnave zakonov, sklicana v roku ure in pol. "Ne vem, če ste koalicijski poslanci na poziv. Mi v SDS-u nismo. Pri nas večina poslancev ni zmožna priti v uri in pol ali v eni uri na delovno mesto, žal ne. In niso izredne razmere," je poudarila.

Oskrbovalski dopust, zaščita sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja

Sorodna novica Poslanci potrdili, da bodo trije zakonski predlogi obravnavani po hitrem postopku

Novela zakona o delovnih razmerjih na podlagi evropskih direktiv delavcem prinaša pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in pravico, da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve. Med rešitvami sta tudi zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta.

Minister za delo Luka Mesec je na seji DZ-ja uvodoma pojasnil, da je novela zakona plod enoletnega usklajevanja in pogajanj v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Socialni dialog sicer ni bil uspešen, a se s sprejemom novele, če se želi Slovenija izogniti 1,5 milijona evrov kazni, mudi.

V luči ostrega nasprotovanja delodajalcev je Mesec zatrdil, da so si na ministrstvu želeli kompromisa in so se odpovedali več rešitvam, denimo obvezni božičnici, dodatku za sobotno delo, možnosti 30-urnega delovnega tedna, obveznemu 48-urnemu počitku enkrat mesečno in drugim.

Potrjeni noveli o tujcih in delovnih razmerjih

Rdeča nit obravnave novele je bil neuspešen socialni dialog

Sledila je predstavitev poslanskih skupin, rdeča nit pa je bilo prav obžalovanje, da novela ni usklajena na ravni ESS-ja. Kot je v imenu Svobode dejal Darko Krajnc, je sicer "razumljivo, da je pri določenih vprašanjih težko najti skupni imenovalec". Socialni partnerji morajo biti po njegovih besedah enakopravni, "ključno pa je, da vse tri strani vložijo svoje napore v to, da najdejo rešitev". Skladno s tem upa, da bo prišlo do sodelovanja v drugem krogu, saj je Mesec napovedal, da bodo zakon o delovnih razmerjih kmalu odprli še enkrat. S tokratnimi rešitvami so sicer v Svobodi zadovoljni.

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da imamo čas za uskladitev zakona o delovnih razmerjih z evropsko direktivo do konca novembra, v nasprotnem čaka Slovenijo finančna kazen v višini 2,5 milijona evrov. "Meni je to velik, pomemben denar in se mi zdi prav, da smo domačo nalogo opravili hitro, po nujnem postopku," je dejal. Izpostavil je, da tudi pri glasovanju ni "kakšnega velikega nasprotovanja".

Novela prinaša nekaj dobrih rešitev, kot je neplačani dopust za nego obnemoglih staršev, a tudi negativne ukrepe, denimo v zvezi z opozorilom pred odpovedjo pogodbe iz krivdnih razlogov, zaradi katerih bo delovna zakonodaja še bolj toga, je nadaljeval Aleksander Reberšek (NSi). Z novelo se obremenjuje gospodarstvo, posledično "bo manj investicij in manj bolje plačanih delovnih mest", je bil oster. Izpostavil je še, da se je z neusklajenimi spremembami izpostavilo vprašanje, ali imajo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj.

Spremembe v noveli sledijo zaščiti delavcev, pa je v imenu SD-ja poudaril Soniboj Knežak. V poslanski skupini SD-ja so z rešitvami, kot je denimo pravica do odklopa, ki je v drugih državah že uveljavljena, zadovoljni, ostaja pa grenak priokus, ker sindikati in delodajalci pri njihovem usklajevanju niso znali ali želeli preseči velikih nesoglasij, je navedel Knežak. Socialne partnerje je pozval, naj obnovijo socialni dialog in vnovič sedejo za skupno mizo.

Sorodna novica Delodajalci bi iz novele zakona o delovnih razmerjih črtali večino večjih sprememb

Matej Tašner Vatovec (Levica) je medtem spomnil, da je zakon o delovnih razmerjih kot t. i. mala delavska ustava namenjen zagotavljanju pravic delavcev, saj so ti v odnosu do delodajalcev v "izrazito podrejenem položaju". Te pravice je treba varovati in nadgrajevati, je prepričan. Rešitve v noveli, kot so pravna varnost v primeru opozorila pred odpovedjo in novi ukrepi za zaščito sindikalnih zaupnikov, po njegovih besedah odgovarjajo na luknje v zakonodaji, ki jih zdaj nekateri delodajalci izkoriščajo.

Poslanci so v nadaljevanju glasovali o predlaganih dopolnilih NSi-ja, povzetih po predlogih delodajalcev - črtati so želeli nov institut izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe iz krivdnega razloga in ukrep za dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov. Oba predloga so zavrnili.

Medtem ko razprave po predstavitvah poslanskih skupin ni bilo, pa je več poslancev obrazložilo svoj glas pred glasovanjem o noveli. Jožef Horvat (NSi) je izjavo ministra Mesca o tem, da je novela plod enoletnega usklajevanja, označil za "veliko zavajanje in laganje". Kot je opozoril, je 15 predsednikov gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj izrazilo nezadovoljstvo z načinom sprejemanja novele, premierju Robertu Golobu pa so napisali protestno pismo.

Tašner Vatovec pa je dejal, da kapital "ni plaha, temveč glasna ptica, ki se s svojimi tačkami močno drži svoje veje". Tudi Nataša Sukič (Levica) je podčrtala, da izsiljevanje delodajalcev z izstopom iz ESS ne more biti razlog, da ne bi podprli novele.

Poslanci SDS so izredno sejo obstruirali. Foto: DZ/Matija Sušnik
Poslanci SDS so izredno sejo obstruirali. Foto: DZ/Matija Sušnik

Tujcem bo olajšano združevanje z družinami

Novela zakona o tujcih pa uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav. Pogoj znanja jezika na vstopni ravni A1 se po predlogu nadomešča z znanjem na t. i. preživetveni ravni, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Člani matičnega odbora so v sredo sprejeli koalicijsko dopolnilo, ki rok za pridobitev pravice združevanja z družino skrajšuje na eno leto.

Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je uvodoma spomnila, da je DZ aprila letos že sprejel novelo zakona o tujcih, s katero je uvedel pogoj preverjanja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve z družino na vstopni ravni A1 enotnega evropskega jezikovnega okvirja.

Med implementacijo pa je bilo ugotovljeno, da na trgu ni dovolj izvajalcev izobraževanj oz. izpitov, ki bi zagotavljali izvajanje certificiranih tečajev na ravni A1. Vlada še vedno sledi spodbujanju tujcev k večji jezikovni integraciji, zato so sprejeli odločitev, da pogoj znanja jezika na ravni A1 nadomestijo s t. i. preživetveno ravnjo, je dejala Heferle. Ocenjuje namreč, da za začetno integracijo tujcev, po načelu združevanja družin, zadostuje poznavanje in razumevanje jezika na temeljni ravni, nato bodo tujci lahko svoje znanje jezika nadgrajevali. Ministrstvo za izobraževanje bo naknadno določilo kriterije in merila za ta nov izobraževalni program, je pojasnila Tina Heferle.

Pomanjkanje izvajalcev programov jezikovnih izpitov

Damijan Zrim je med predstavitvijo stališča poslanske skupine SD-ja dejal, da bo sistem, ki aktivno omejuje priseljevanje, vedno neuspešen, kajti država bo še vedno imela potrebo po "absorbcijski kapaciteti" zaradi naravnih migracijskih tokov, njenega tranzitnega značaja ali pa zaradi nujnih kadrovskih potreb. Pravila priseljevanja morajo biti jasna in korektna do priseljencev in njihovih družin. Novelo ocenjujejo kot utemeljeno na solidarnosti.

"Ne strinjam se, da nižamo nivo, smo pa poiskali drugačno rešitev," je odločitev, da pogoj znanja jezika na ravni A1 nadomestijo s t. i. preživetveno ravnjo, komentirala Tina Heferle. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog so soglasno podprli tudi v poslanski skupini Levica, je v njenem imenu napovedala Nataša Sukič. T. i. preživetvena raven znanja jezika sicer ni certificirana in zato ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir, vendar gre za stopnjo jezikovnega znanja, ki tujcem zagotavlja sposobnost preživetja in razumevanja okolice, je prepričana poslanka.

Integracijo tujcev je treba naslavljati širše od ideologije in populizma, predvsem na ravni realnih, izvedljivih in merljivih ukrepov, je stališče poslanske skupine Svoboda povzela Tereza Novak. Novela uvaja dostopno in izvedljivo spoznavanje jezika, je ocenila.

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je v imenu poslanske skupine NSi-ja vprašala, ali se je vlada kot predlagatelj pred pol leta noveliranega zakona o tujcih zmotila pri oceni, da bodo našli izvajalce programov jezikovnih izpitov na ravni A1. Na to so jih namreč v poslanski skupini NSi-ja opozarjali, je spomnila.

Heferle je odgovorila, da so se zmotili in da tej vladi te zmote ni težko priznati. Dodala je, da so se takrat soočali z dejstvom, da je prejšnja vlada uzakonila pogoj znanja na ravni A1, nato pa dve leti ni storila nič, da bi ta pogoj lahko zaživel. "Ne strinjam se, da nižamo nivo, smo pa poiskali drugačno rešitev," se je odzvala.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Jasna Rojc je dodala, da ozko grlo pri učenju jezika predstavlja prav certifikatni sistem. Država namreč ne zmore vsem zainteresiranim omogočiti tečajev slovenščine na ravni A1. Pojasnila je, da bodo tisti, ki bodo opravili znanje na t. i. preživetveni ravni, prejeli potrdilo, ki bo namenjeno izključno združevanju družine, če pa bodo želeli certifikat, ki je potreben za vse drugo, pa bodo morali izpit opraviti še enkrat.

Poslanci so s sedmimi glasovi za in 44 proti zavrnili dopolnilo poslanske skupine NSi-ja, s katerim bi ohranili veljavno časovno obdobje dveh let, po katerem je tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje upravičen do združitve z družino.

Predlog sprememb zakona o DDV-ju koalicija umaknila

DZ tokrat ni odločal o predlogu novele zakona o DDV-ju, saj mora o njem najprej odločati odbor za finance, ki v sredo prekinjene seje še ni nadaljeval. Umik so sicer predlagale koalicijske poslanske skupine. Pred današnjim glasovanjem niso dali pojasnil, so pa v predlogu za umik zapisali, da ima Slovenija za prenos evropske direktive čas še do 1. januarja 2024.

DZ je sicer v sredo na zahtevo opozicije ponovno odločal o sklepu kolegija predsednice DZ-ja glede nujnega postopka za vse omenjene tri zakone.