Slovenske nogometašice s pomočjo sindikata do večje enakopravnosti

Članice ženske nogometne reprezentance so se med zadnjim reprezentančnim zborom tudi s pomočjo sindikata z vodstvom Nogometne zveze Slovenije dogovorile o novih pogojih nastopanja za reprezentanco, s čimer so naredile velik korak k enakopravnosti z moško izbrano vrsto.

V sindikatu poklicih igralcev nogometa (Spins) so na današnji novinarski konferenci poudarili, da je Slovenija s to potezo stopila ob bok nogometno razvitejšim državam kot so Norveška, Švedska, Danska, Nizozemska, ZDA in druge, ki so v preteklih letih že dosegle tovrsten dogovor.

Reprezentantke so vedno znova izpostavljale diskriminatorne razlike v primerjavi z moško vrsto, med katerimi so najbolj izrazito izpostavljale nezadovoljstvo s pogoji za treninge in priprave, z neprimerno opremo in prizorišči tekem, z neurejeno prehrano, s strokovnim vodstvom in za to raven nastopanja neprimernimi oblikami prevoza na tekme. Po novem so izenačeni tudi finančni pogoji obeh članov izbranih vrst.

Popolnoma zadovoljne pa v ženski reprezentanci še vedno niso, saj še vedno manjka prava medijska podpora, igra se na “manj pomembnih” stadionih, manjka del spoštljivega odnosa … “Prepričane smo, da bo izenačitev pogojev koristila razvoju te ekipe in ekip, ki ji bodo sledile. Enaka obravnava žensk in moških bi morala biti v današnji družbi samoumevna,” so na Spinsu povzeli Laro Prašnikar. Na Spinsu z zanimanjem čakajo tudi analizo Zagovornika načela enakosti, ki se ukvarja s položajem ženske vrste znotraj NZS.

Sindikat športnikov Slovenije (SŠS) in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije sta še enkrat opozorila tudi na mnenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer o pritrdili, da ni zadržkov za sklenitev kolektivnih pogodb v športih.

Na ministrstvu potrdili tudi, da pogoji za prenehanje delovnega razmerja nikakor ne morejo biti prepuščeni svobodnemu in avtonomnemu urejanju panožnih športnih zvez. V praksi pa to “pomeni neveljavnost večine registracijskih predpisov športnih zvez, ki urejajo status in pogoje prestopov športnikov med klubi,” pravijo na sindikatu.

V izogib kršenju zakonodaje zahtevajo podpis kolektivnih pogodb, ki bodo urejale pravice delodajalcev in delojemalcev, od države pa tudi prilagoditev zakonodaje, ki bo natančno reševala odprta vprašanja in športu omogočila izjeme, ki jih zahteva specifičnost te dejavnosti. Kot še pravijo na sindikatu, bi se odbojkarski primer Nik Mujanović razvijal popolnoma drugače, če imela klub in igralec ustrezno pogodbo.

Ena od nalog v prihodnjih mesecih naj bi bilo tesnejše sodelovanje z zvezami in državo, kjer naj bi že v kratkem oblikovali delovno skupino, ki se bo posvetila tej temi. Stefanović pa je ob tem spomnil, da šport potrebuje še druge ugodnosti, saj je slovenska davčna politika izredno neprijazna in so klubi popolnoma nekonkurenčni. Zato je izpostavil idejo o oblikovanju posebnega varčevalnega sklada izpred let, ki je bila z državo tudi po zaslugi takratnega poslanca Pozitivne Slovenije Petra Vilfana skoraj že dogovorjena, preprečile pa so jo predčasne volitve.

Stefanović opozarja še, da je samovolje klubov in športnih panožnih zvez pri določanju pravil konec. To velja tudi na mednarodni ravni, kjer gre prav v prihodnjih dneh pričakovati odločitve sodišč v primeru pravice do ustanovitve razvpite nogometne superlige, pa o pravilu o obveznem nastopanju doma vzgojenih igralcev v nogometnih ekipah in tudi o pritožbi drsalcev, ki jim je Mednarodna drsalna zveza brez pravega razloga prepovedala nastop na Arabskem polotoku ter s tem preprečila zaslužek.

Dodobra zna zdaj veljavna pravila zamajati tudi primer Diarra, ki pa še ni povsem pri koncu. Gre za odhod Lassane Diarraja iz moskovske Lokomotive in je vezan na zahtevek po odškodnini.

Foto: Sportida.com
Vir: STA