»Pomislim, koliko ljudem je že zaprl poti in jih izrinil v politiko. Jankoviču, Golobu. In potem ostaja sam, jezen in v opoziciji,« sklene Pogorelec.
Pogorelec kot vodja strokovne skupine NSI sodeluje pri strankarskih pogovorih o spremembah ustave. Včeraj je o tem razpravljala ustavna komisija, ki jo vodi poslanec NSI Jožef Horvat.
Kot je znano, NSI podpira nekatere ustavne spremembe, za katere se zavzema tudi vladajoča koalicija, zlasti premier Robert Golob. Po drugi strani pa tem spremembam nasprotuje SDS oziroma njen prvak Janez Janša. Za spremembe ustave mora glasovati dvotretjinska večina državnega zbora, za kar vladna koalicija potrebuje glasove poslancev NSI.
Enako večino potrebuje tudi za spremembo volilnega zakona, kjer je NSI prav tako naklonjena ukinitvi volilnih okrajev. Toda kot je Pogorelec opozoril v nedavnem pogovoru za Reporter, se lahko zgodi, da tega predloga lahko ne bi podprli marsikateri poslanci vladajoče koalicije, ki bi se zbali, da v obstoječih volilnih enotah ne bi bil več izvoljeni. Zaradi tega predlaga, da bi državni zbor povečali za dva poslanca, nato pa bi v 18 volilnih enotah izvolili po pet poslancev. Povečanju števila državnega zbora pa niso naklonjeni v vladni koaliciji.
»Poleg tega bi ukinili državni svet, kar je predlagal že Virant. Namesto državnega sveta bi raje uvedli pokrajine. Mi ne potrebujemo drugega doma parlamenta, ker je ta značilen za večnacionalne in za federalne države. Potrebujemo pa pokrajine, ki bi jih moralo biti čim manj. Vsa Slovenija je velika kot drugje pokrajine, zato bi bilo 20 regij neumnost. Prav tako bi lahko spremenili ustavo pri imenovanju ministrov, da bi državni zbor izvolil mandatarja, ministre pa bi nato imenoval predsednik republike. Ustavno sodišče bi razbremenili, da se ne bi več utapljalo v pritožbah. Podpiramo tudi predlog, da bi sodnike namesto parlamenta imenoval predsednik države, predlagamo pa še drugačno sestavo sodnega sveta, ampak tudi če bi rešili zgolj način imenovanja sodnikov, bi bilo že to dobro. Naš predlog je, da podpremo vse potrebne ustavne spremembe, ki so v strokovni javnosti nesporne in ki so nastajale zadnjih 30 let ali vsaj kar največ izmed njih, in to brez kakršnega koli pogojevanja. S tem bi bistveno izboljšali delovanje Slovenije in njene državne ureditve. Priložnost, ki se zdaj nakazuje, da bi bilo mogoče doseči ustavno večino za nek večji premik, se namreč pojavi enkrat na 20 let in je ne gre zamuditi,« je še za Reporter dejal Pogorelec.