Po besedah prevajalke Vesne Velkovrh Bukilica se slovenski prevod ne "pretvarja", da je delo roman, so pa njegovi fragmenti odličen nastavek zanj.

Velkovrh Bukilica je v pogovoru, ki ga je vodila Breda Biščak, povedala, da je Marquez delo začel pisati leta 1999, potem ko je nehal pisati roman Žalostne kurbe mojega življenja.

Protagonistka je 46-letna Ana Magdalena Bach – tako je bilo sicer ime drugi ženi skladatelja Johanna Sebastiana Bacha – ki vsako leto 16. avgusta odpotuje na karibski otok, da obišče materin grob. Tam, stran od doma in moža, si vsakič omisli ljubimca za eno noč. Po prevajalkinem mnenju je želel pisatelj v delu opozoriti na življenjsko, pa tudi spolno slo, ki kljub starosti ne usahne, s čimer je odprl sodobno temo starizma.

Večji roman bo ostal nenapisan
Fragmenti, ki jih je v več različicah, so po prevajalkinih besedah odličen nastavek za roman, ki naj bi, kot je nekje zasledila, v avtorjevem načrtu imel okoli 600 strani. Roman je zaradi pisateljeve hitro napredujoče demence ostal nedokončan, ostala pa je krajša zgodba, s katero ni bil zadovoljen. Njegova sinova sta se kljub temu odločila, da knjigo po njegovi smrti izdata.

V Sloveniji živeči mehiški pisatelj Carlos Pascual, ki je osebno srečal pisatelja, je povedal, da je imel Marquez v Latinski Ameriki kultni status. V literarnem smislu je bil merilo za vse druge, njegov slog pa je opisal kot "skoraj bibličen".

Njegovo zadnje delo Pascual razume kot "eno poslednjih zgodb starega strica, ki je bil mojster pripovedovanja, a njegova moč zaradi starosti usiha". Sam s tem, kot je povedal, nima težav. Ob tem je omenil tudi druge posthumne izdaje slovitih avtorjev, kot sta denimo Kafka in Vladimir Nabokov.

Sorodna novica Ob Marquezovem rojstnem dnevu izšel njegov posmrtno izdani roman

Tako Breda Biščak kot urednik Andrej Ilc, ki se je pridružil pogovoru z nekaj pojasnili, sta poudarila, da knjiga Avgusta se vidiva prinaša zgodbo, in ne le nejasnih fragmentov, kot je bil primer denimo pri Nabokovu. Prav zato so se po Ilčevih besedah po zeleni luči Vesne Velkovrh Bukilica pri Mladinski knjigi tudi odločili, da na povabilo pisateljeve agencije izdajo prevod, sočasno s številnimi drugimi po svetu. Kot je poudaril, gre knjiga po enem tednu od izida že v ponatis.

V pogovoru je sodeloval tudi nekdanji dopisnik Dela in Tanjuga iz Buenos Airesa Marko Jenšterle, eden redkih Slovencev, ki se je srečal s pisateljem in imel z njim tudi intervju. Tega sicer do pisateljeve smrti ni objavil, pozneje pa ga je v posredni obliki – ko je dal intervju sam in v njem govoril o pogovoru z Marquezom. Kot je med drugim povedal, si je za srečanje s pisateljem prizadeval kar deset let, saj ta ni dajal klasičnih intervjujev.