Foto: DZ/Matej Grah
Foto: DZ/Matej Grah

Poslanske skupine SDS, NSi, Konkretno in DeSUS so v DZ-ju napovedale podporo novelam zakonov o starševskem varstvu in o socialnovarstvenih prejemkih.

Sejo lahko od 10. ure dalje spremljate na 3. programu TV Slovenija.

Uvedli bi 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta

Predloga novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih so pripravili v NSi-ju. Predlog med drugim posega v očetovski dopust ob rojstvu otroka, in sicer tako, da bo lahko oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od otrokovega rojstva do njegovega tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče porabiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole, bo postalo del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

Spreminja se tudi zakonski del glede dogovora o delitvi med staršema tako, da se vsakemu od njiju omogoči najmanj 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Če oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, mu ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi. Enako velja tudi v primeru prenosa vseh 100 dni z matere na očeta.

Predlog staršem prinaša tudi podaljšanje možnosti dela s skrajšanim delovnim časom do otrokovega osmega leta starosti, medtem ko je zdaj veljavna meja do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Prav tako bosta lahko oba izmed staršev delala s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, vendar skupna izraba pravice ne bo smela preseči 20 ur tedensko.

Avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki

Predlog uvaja avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. Dodatek se bo enemu od staršev izplačeval v naravi tri mesece, če šolski inšpektorat po uradni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo. Po veljavni zakonodaji ne gre za avtomatizem, ampak mora center v vsakem primeru posebej izvesti ugotovitveni postopek.

Predlog določa znižanje otroškega dodatka za tretjino, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli. Predlagatelji želijo s to rešitvijo spodbuditi otroke, da dosežejo višjo raven izobrazbe od osnovnošolske.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v poslanskih skupinah koalicije poudarjali prednosti predloga, ki je po njihovih zagotovilih družini bolj naklonjen in omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega so ga pripravili v želji, da bi vsi otroci končali osnovno šolo in nadaljevali izobraževanje v srednji šoli. Koaliciji so pritrdili tudi v DeSUS-u.

Medtem so imeli v SD in SAB več pomislekov, najbolj pa so bili ostri v Levici, kjer vztrajajo, da mora biti družinska politika del socialne politike in tako zlasti odpravljati revščino in prikrajšanost otrok v družbi. Predlog po njihovem mnenju počne ravno nasprotno, namreč poglablja družbene neenakosti.

Na kateri ravni naj se izenačita študentska in upokojenska urna postavka?

Na dnevnem redu so imeli poslanci predlog zakona o urejanju trga dela, s katerim poslanci Levice predlagajo izenačitev neto zneska urne postavke delavcev upokojencev in delavcev študentov.

Miha Kordiš je v imenu Levice kot predlagatelja novele opozoril, da skoraj 300.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 700 evrov, 97.000 pa jih živi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. Mnogi upokojenci morajo zaradi nizkih pokojnin in naraščajočih življenjskih stroškov delati, da lahko preživijo. "In to za 4,2 evra neto na uro," je poudaril.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je ponovila, da vlada izenačitev višine urne postavke za obe skupini podpira, a le na bruto ravni. Kot je spomnila, sta namreč vrsti dela različno obremenjeni.

Dajatev iz naslova občasnega dela za upokojence znaša 25 odstotkov, za dijake in študente pa 18 odstotkov. Študenti v višini 15,5 odstotka plačujejo tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če vanj niso vključeni na drugi pravni podlagi, upokojenci pa tega prispevka niso dolžni plačevati. Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je za dijake in študente določen pri 0,52 odstotka, za upokojence pa v pavšalnem znesku 10 evrov.

DZ bo o predlaganem dopolnilu Levice glasoval 6. ali 7. aprila.

"Poslance postavljamo pred odločitev, ali naj upokojenci za svoje delo prejemajo 72 centov manj kot študenti ali naj prejemajo enako. To je edino vprašanje," je dejal v razpravi Primož Siter (Levica). Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je medtem menila, da bi to postavilo eno skupino v manj konkurenčen položaj od druge. Da je izenačitev urnih postavk smiselna in pravična le na bruto ravni, je ocenila tudi Eva Irgl (SDS), strinjala se je še Mojca Žnidarič (Konkretno).

Zakonu, ki uvaja popolno prepoved frackinga, se obeta podpora

DZ je opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o rudarstvu, ki med drugim uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Poslanci opozicije so vnovič pozdravili to rešitev, ki je bila na poslanskih klopeh že petkrat, a jo je koalicija doslej zavračala. Ne glede na še nekaj obstoječim zadržkom se predlogu novele obeta podpora.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je med poglavitnimi spremembami, ki jih prinaša predlog novele, poudaril popolno prepoved frackinga, uvajanje digitalne rudarske knjige ter prenos pristojnosti nosilca urejanja prostora za področje rudarstva za občinsko prostorsko načrtovanje z infrastrukturnega ministrstva na Geološki zavod Slovenije. Predlog med drugim izpopolnjuje še področje reguliranih poklicev v rudarstvu, na novo opredeljuje nekatere prekrške ter dodaja pravno podlago za financiranje monitoringa in vzdrževanje trajnih jamskih objektov po zaprtju premogovnikov.

O zakonu o elektronskih komunikacijah po nujnem postopku

Poslanci so odločili, da bodo predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah obravnavali po nujnem postopku. Obravnavo predloga zakona o elektronskih komunikacijah je po nujnem postopku predlagala vlada. To je že drugi predlog novega zakona, potem ko so za prvega poslanci na začetku februarja sklenili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vsebinsko ni bistvenih sprememb, vlada je v njem predvidela okrepitev zahtev in pogojev za operaterje v luči novih varnostnih tveganj, ki jih prinaša tehnologija 5G.

Del opozicije je nujnemu postopku nasprotoval, saj so prepričani, da si želi vlada s predlogom podjarmiti Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).