Ivan Zajec (1869–1952)

»Dve leti pred 120. obletnico odkritja najvidnejšega javnega spomenika v Sloveniji, spomenika našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu na Tromostovju v Ljubljani, posvečamo avtorju kiparju Ivanu Zajcu (1869–1952) prvi celovit pregled njegovega ustvarjanja. Katalog povzema domala vsa do zdaj znana umetnikova dela v javnih in v zasebnih zbirkah, spomeniško in arhitekturno plastiko. Skupaj z Alojzom Ganglom, Josipom Urbanijo, Alojzijem Repičem in s progresivnejšima Svitoslavom Peruzzijem in Franom Bernekerjem ga uvrščamo v prvo generacijo modernih slovenskih kiparjev, ki so konec 19. stoletja na Dunaju, v takratni prestolnici, svojo domovino postavili na evropski umetnostni zemljevid. Po obetavnih začetkih, najprej se je učil v kiparski delavnici svojega očeta Franca Ksaverja Zajca, pozneje pa na dunajski akademiji, in zgodnjih delih – juvenilija ostaja najbolj kakovosten del Zajčevega opusa – je prav ljubljanski Prešernov spomenik, odkrit leta 1905, zaznamoval kiparjevo celotno življenje. Ostre kritike so po eni strani motivirala politična nasprotja med seboj sprtih strank, po drugi umetniški prelom z akademizmom, usmerjene pa so bile tudi v povsem osebne diskvalifikacije umetnika. Zajca so potisnile na obrobje umetnostnega dogajanja na Kranjskem in v dolgoletni umik v tujino – na Dunaj, v Pariz, Rim, Trst, prvo svetovno vojno pa je preživel v internaciji na Sardiniji. Tudi po vrnitvi v Ljubljano se je držal bolj zase. Šele po drugi svetovni vojni je doživel priznanje kot prvi kipar prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1950, realizmu zavezanemu ustvarjalcu pa so ustrezali tudi povojni socrealizem, figuralika in ponovni zagon monumentalne spomeniške plastike. /…/ Kipar Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika, spomenika, ki je s svojo simbolno vsebino zaradi pesnikove veličine postal osrednja točka slovenskega glavnega mesta, točka državljanske identifikacije, v zavetju katere protestiramo, slavimo, se spominjamo ali samo srečujemo, se s to razstavo in s spremljajočim preglednim katalogom izrisuje v celoti, kot osebnost in s svojim obsežnim umetniškim delom.« (str. 13 in 15)

Gornji odlomek je iz predgovora Barbare Jaki v katalog Zajčeve razstave. Uredila ga je Nataša Ciber, avtorica besedila in razstave je Mateja Breščak. Kipar Ivan je sin kiparja Franca Ks. Zajca, ki se je rodil na Sovodnju v Poljanski dolini. Tudi oče je portretiral pesnika, njegov kip stoji pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Ta imenitna razstava je odprta samo še do 11. februarja, vabljeni na ogled.